Ste pripravljeni
na poplave?

Voda je
na vašem pragu

Zaradi lastne prizadetosti ljudje naravne pojave težko sprejemamo kot nujen pogoj našega obstoja. Toda vodotoki s seboj prinašajo rodovitno prst, zagotavljajo pitno vodo in dostopen transport. Zato ne preseneča, da velik del človeštva živi ob vodah, ki redno poplavljajo.

Slovenija sodi med bolj namočene države na svetu. Na kvadratni meter našega ozemlja letno v povprečju pade več kot 1700 litrov padavin. Če imate okoli svoje hiše 1000 kvadratnih metrov zemljišča, nanj pade kar 1,7 milijona litrov padavin; toliko vode v enem letu porabi od 7 do 8 štiričlanskih gospodinjstev.

Za vašo nepremičnino lahko strokovnjaki geodeti in hidrologi izdelajo izjemno natančno oceno tveganja za poplave.

Če so padavine razporejene enakomerno, težav večinoma ni. Toda ob izrednih vremenskih situacijah, kot so bile denimo katastrofalne poplave avgusta 2023, lahko v zelo kratkem času pade izjemna količina padavin. Že najmanjši potoček, še posebno, če je hudourniški, lahko zaradi hitrih odtokov ogromnih količin vode s pobočij v zelo kratkem času doseže kritičen vodostaj in s tem tudi dobi razdiralno moč.

Poplave iz leta v leto prizadenejo več ljudi, izredni dogodki so in bodo vse pogostejši. Na eni strani se spreminjajo padavinski vzorci. Vreme ter z njim količina in razporeditev padavin so vedno manj predvidljivi. Če so nekoč lahko z veliko mero natančnosti predvidevali obdobja močnejših padavin in se nanje pripravili, moramo danes pričakovati nepričakovano v vseh mesecih.

Je pa še ena bistvena razlika med nekoč in danes. V preteklosti so zelo spoštovali zgodovino poplav in značaj vodotokov, ob katerih so živeli. Poznali so oznake najvišje gladine poplavne vode v lastnem kraju, zato so praviloma gradili nad hudourniškimi grapami in poplavnimi ravnicami. Statistika je namreč jasna: če je voda v preteklosti že segla čez višino hišnega praga, se bo to zelo verjetno v enakem ali večjem obsegu vnovič zgodilo še v času življenja ljudi, ki so to že doživeli. Predvidevanja strokovnjakov celo nakazujejo, da se bodo takšni dogodki v obdobju enega življenja lahko zgodili večkrat.

Na poplave se lahko pripravite

Izjemne poplave na ozemlju Slovenije so znane že iz daljne preteklosti. Iz leta 1550 obstajajo zapisi o obsežni poplavi v Savinjski dolini, ki je zaradi škode na poljih povzročila hudo lakoto.

K sreči se v obdobju splošne dostopnosti dobrin in predvsem velike natančnosti napovedi vremenskih ujm vsaj lakote ni treba bati. Leto 2023 pa je pokazalo, da lahko pričakujemo izjemno škodo na osebnem in poslovnem premoženju, na kmetijskih površinah in v naravi. Računamo lahko na daljnosežne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti čez noč. Škoda, ki so jo povzročile poplave avgusta leta 2023, je tako glasno opozorila, kako pomembno je zavarovanje doma in drugega premoženja za ustrezno zavarovalno vsoto. Samo ta namreč zagotavlja čimprejšnjo vzpostavitev predhodnega stanja.

Največ neposredne škode v Sloveniji povzročijo hudourniške poplave, katerih vode v grape in ozke doline nosijo ogromne količine plavja. To poškoduje premoženje ali povzroči začasne zajezitve, ki ob predrtju ustvarijo rušilne poplavne valove. Hkrati pa je najtežje časovno predvideti pojav hudourniških poplav ali napovedati posledice njihove razdiralne moči. Če živite ob hudourniku, bodite zato ob močnem deževju vselej na preži.

Precej natančneje so na razlivanje poplavne vode običajno opozorjeni prebivalci dolinskih predelov. Nanje se reke večinoma razlivajo počasneje, časa za umik in zavarovanje premoženja ter ljudi pa je zato nekoliko več.

V zadnjih desetih letih je v nekaterih obdobjih padavin občutno premalo, v drugih, ki so kratka, pa precej preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplav, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg.

Še najpredvidljivejše in časovno najprizanesljivejše so poplave na kraških poljih. Zaradi zadrževalnega učinka kraških vodonosnikov se namreč voda dviga tudi nekaj dni.

Toda če je bil nekoč le odstotek verjetnosti, da bo neko območje v posameznem letu doživelo tako imenovano stoletno poplavo, se je verjetnost za pojav katastrofalnih poplav precej povečala. Četudi se je povprečna vodnatost slovenskih rek v zadnjih 30 letih zmanjšala, se je padavinski vzorec nad Slovenijo občutno spremenil. Padavin je v nekaterih obdobjih, ki so praviloma vse daljša, premalo, v drugih, navadno čedalje krajših, pa preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplavnih dogodkov, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg. V zadnjih desetih letih je bilo tako precej več poplav kot v začetku 20. stoletja. Gostiti so se začele po letu 1980, od leta 2007 pa je bila skoraj vsako leto poplava, ki je zajela večje območje. Izračuni, ki primerjajo klimatske podatke iz preteklosti, s prstom in z veliko verjetnostjo kažejo na posledice podnebnih sprememb.

Pripravljeni na dvig vode

Pričakovanje, zavarovanje in priprava ter spremljanje stanja naj bodo ukrepi vseh, ki živite na območjih možnih rednih ali izrednih poplav. Razlika med pripravljenostjo in neobveščenostjo je lahko razlika med zgolj neprijetnim razburkanjem življenja in brutalno, nenadno prekinitvijo mirnega plutja skozenj.

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje posledic poplav je gradnja zunaj ogroženih območij. A če ste že lastnik nepremičnine na neke vrste poplavnem območju, njene lokacije ne morete spremeniti. Dolgoročne rešitve poplavne ogroženosti vključujejo obsežne gradbene posege na nacionalni ravni. Pionirka pri tem je Nizozemska. Redno vzdržuje protipoplavne pregrade in nasipe, ki jih imamo tudi ob Muri. A obmurski so avgusta 2023 popustili. Na Nizozemskem pa so denimo opremljeni s senzorji za odkrivanje šibkosti v njih. Načrtujejo vedno nove, tudi podzemne zadrževalnike poplavne vode, v katerih se ta nadzorovano razliva in uravnava. Zaživela je celo ideja o plavajočih hišah na hidravličnih temeljih, ki hišo dvigujejo nad poplavni nivo.

»Poleg tehničnih ukrepov, s katerimi lahko do neke mere ščitimo predvsem naselja v povirnih delih porečij,« pravi Janez Polajnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje, »bo potreben ponovni premislek na področju prostorskega načrtovanja poselitve in gospodarskih objektov v dolinskih delih porečij. Vodi bo tam treba zagotoviti dovolj prostora, da se ta lahko neškodljivo razlije. To lahko dosežemo s tehničnimi ukrepi, kot so suhi zadrževalniki, v kombinaciji s sonaravnimi ukrepi, kot sta revitalizacija mokrišč in ponovna vzpostavitev naravnih delov strug, kjer je to prostorsko mogoče zagotoviti. Vodi je treba dati prostor!«

Za premislek o zavarovanju doma si vzemite čas, saj lahko neustrezna odločitev vodi v dolgotrajno in finančno obremenjujočo sanacijo.

Toda ob pojavu poplave je za takšne ukrepe prepozno. Takrat morate v prvi vrsti poskrbeti za svoje življenje in življenje bližnjih. »Ključna napaka je misliti, da se kaj neprijetnega vam ne more zgoditi,« pravi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. »Naloga vseh nas je, da se v primeru poplav sami poskušamo zavarovati in preprečiti neželene posledice. Pri tem moramo paziti nase in se ne izpostavljati nevarnostim, se na poplavo pripraviti ter spremljati situacijo. Ko je izdano rdeče opozorilo, sile za zaščito in reševanje – gasilci, civilna zaščita in drugi reševalci – staknemo glave ter se lotimo obveščanja občin in načrta dela. V Sloveniji so sicer te sile zelo številne, a ob obsežnejših dogodkih ne morejo biti povsod. Zato naj bo klic na številko 112 tisti, ki bo razbremenil zares nevarno situacijo. Številka 112 naj bo ob velikih poplavah, kot so bile avgustovske leta 2023, rezervirana za dogodke, v katerih je ogroženo življenje, in ne za primere, ko je v kleti deset centimetrov vode.«

Ko se približuje poplava, so torej življenjskega pomena predvsem pravočasne informacije. Tega so se zavedeli povsod po svetu, posebno po rušilnem cunamiju v jugovzhodni Aziji leta 2004. Po njem so vzpostavili sistem alarmov z mobilnim opozarjanjem pred morskimi poplavami. Z razvojem tehnologije je vse bolj razvito tudi obveščanje prebivalstva s potisnimi sporočili. Alarmiranje v realnem času za ogrožena območja načrtujejo tudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Če se boste znašli v kraju, ki mu bodo denimo pretile poplave, boste z opozorilnimi sporočili obveščeni o razvoju dogodkov, tudi o drugih življenje in premoženje ogrožajočih situacijah.

Ko se voda vrne v strugo

Ko voda odteče, za seboj v najboljšem primeru pusti le blatne in mokre stene, najpogosteje pa tudi kup uničene opreme ter razdejanje po hiši in okoli nje. Za čimprejšnjo sanacijo je poleg človeških rok bistvena tudi hitra in učinkovita pomoč zavarovalnice.

Ob obsežnejših škodnih dogodkih zavarovalnica mobilizira cenilce in zastopnike tudi z neprizadetih območij. Po zadnjih večjih poplavah leta 2023 so pri Zavarovalnici Triglav za terenske oglede aktivirali cenilce, zastopnike in druge zaposlene. Tudi sicer z jasnimi navodili za stranke poskusijo čim več škod razrešiti celo brez ogledov. Tako lahko čim prej izplačajo zavarovalnino. V primeru manjših škod je to lahko že dan po ocenitvi, medtem ko je pri večjih škodah v nekaj dneh izplačana akontacija, po predloženih računih za sanacijo pa še preostanek zavarovalnine.

Četudi se voda kmalu po poplavi ubogljivo vrne v strugo, življenje za ponovno utirjenje potrebuje neprimerno več časa. In to obdobje lahko z dobrim zavarovanjem in ustrezno pripravo bistveno skrajšate.