-
Tip poplav:
hudourniški v kombinaciji s kraško in mestno poplavo
-
Najhujše poplave (leto):
1990, 1994, 2010 (izrazito), 2014
-
Posebnost območja:
V daleč največje strnjeno poplavno območje Slovenije se stekajo tako okoliške hudourniške vode kot tudi vode iz kraškega zaledja (z zamikom). S tema dvema pritiskoma pa se združijo še mestne poplave, ki nastanejo zaradi izjemno hitrih odtokov vode s pozidanih površin in posledične nezmožnosti odvajanja padavinske vode v kanalizacijo. Celoten južni del Ljubljane je sezidan na poplavnem območju, hkrati pa se to območje skupaj z Ljubljanskim barjem poseda, kar še povečuje možnosti za poplave.
Voda je
na vašem pragu
Zaradi lastne prizadetosti ljudje naravne pojave težko sprejemamo kot nujen pogoj našega obstoja. Toda vodotoki s seboj prinašajo rodovitno prst, zagotavljajo pitno vodo in dostopen transport. Zato ne preseneča, da velik del človeštva živi ob vodah, ki redno poplavljajo.
Slovenija sodi med bolj namočene države na svetu.
Na kvadratni meter našega ozemlja letno v povprečju pade več kot 1400 litrov padavin. Če imate okoli
svoje hiše
1000 kvadratnih metrov ozemlja, nanj pade kar 1,4 milijona litrov; toliko vode v enem letu
porabi od 6 do 7 štiričlanskih gospodinjstev.
Za vašo nepremičnino lahko strokovnjaki geodeti in hidrologi izdelajo izjemno natančno oceno tveganja za poplave.
Če so padavine razporejene enakomerno, težav večinoma ni. Toda ob značilnih vremenskih situacijah v zelo kratkem času pade izjemna količina padavin. Že porast gladine najmanjšega potočka lahko zaradi hitrih odtokov s pobočij povzroči nemalo težav.
Poplave prizadenejo več ljudi kot nekoč, ko so v večji meri spoštovali zgodovino poplav. Poznali so oznake najvišje gladine poplavne vode v lastnem kraju, zato so praviloma gradili nad hudourniškimi grapami in poplavnimi ravnicami.
Statistika je namreč jasna: če je voda v preteklosti že segla čez višino hišnega praga, se bo to zelo verjetno v enakem ali večjem obsegu vnovič zgodilo še v času življenja ljudi, ki so to že doživeli.