Ste pripravljeni

na poplave?
 

Najnujnejša zdravila in pripomočke za prvo pomoč imejte vedno pri sebi. V škatlo nujno shranite zdravila, ki jih morate redno uživati.

 

Da preprečite poškodbe zaradi plavajočih predmetov in se zavarujete pred električnim udarom,
si priskrbite gumijaste škornje.

 

Vreče s peskom postavite na mesta, kjer bo voda verjetno najprej vdrla. Še bolje je, če si priskrbite protipoplavno pregrado, ki se polni
s poplavno vodo.

 

Priskrbite si zalogo nepokvarljive hrane,
ki jo boste lahko uživali, če boste ujeti v hiši.

 

Za vsakega člana gospodinjstva kupite najmanj 6 litrov vode. Pomoč morda ne bo takoj pri vas, voda na poplavljenem območju pa ni pitna.

 

Napolnite baterijo mobilnega telefona in si naložite aplikacijo Triglav Vreme, bližnje pa obvestite, da se vam bliža poplava. Če imate prenosni akumulator za elektronske naprave, ga napolnite za uporabo.

 

Razmislite o ustreznem zavarovanju za svoj dom in premoženje ter ukrepajte, še preden se kaj zgodi.

 

S primernimi nepremočljivimi oblačili ostanete suhi in preprečite podhladitev.

 

Za primer pomanjkanja električne energije in onemogočenega dostopa do kuhinje si pripravite gorilnik in polno plinsko jeklenko za pogrevanje hrane. Odprtega ognja pa nikakor ne uporabljajte, če uhaja plin ali se razlije kurilno olje oziroma druge vnetljive snovi!

 

Priskrbite si zmogljivo baterijsko svetilko, s katero lahko tudi reševalce opozorite nase. Ob vremenskih ujmah pogosto pride do izpada elektrike ali pa je njena uporaba zaradi možnosti električnega udara prenevarna.

Fotografija: Aleš Bravničar

Ste že kdaj ob napovedi obilnega dežja zaskrbljeno pogledovali proti bližnjemu vodotoku? Niste edini. Takšno stisko redno občuti vsak trinajsti Slovenec. Še več vas je, ki vas bodo poplave gotovo in resno ogrozile najmanj enkrat v času vašega življenja. Poplave so bile, so in bodo. Ubežati jim ne morete, lahko pa bistveno ublažite njihove posledice, če sebe in svoje premoženje ustrezno zavarujete ter se na poplavo pravočasno pripravite. Spoznajte, kako.

Koliko časa imam
za pripravo na poplavo?

Pomikajte se po časovni premici.

00 d

:

00 h

  • 0
  • 1. dan
  • 2. dan
  • 3. dan
  • 4. dan
  • 5. dan
  • 10. dan
  • 15. dan
  • 19. dan
  • 24. dan
Ob hudourniku

V hudourniške grape lahko rušilna poplavna voda pridrvi že v nekaj deset minutah po obilnem nalivu, vsekakor pa hitro in pogosto nenadoma.
Ob hudourniških poplavah imamo zato najmanj časa za umik, posebno ker so te najmanj predvidljive in napovedljive. Vode se večinoma umaknejo hitro.

Ob dolinskem vodotoku

Dolinske poplave se pomikajo iz zgornjih delov porečja v spodnje,
zato imamo na dolinskih ravnicah praviloma od nekaj ur do dveh dni časa. Voda se večinoma razliva in dviga ter tudi odteka bolj umirjeno in počasneje.

Na kraškem polju

Poplavna voda na kraških poljih zaradi zadrževalnega učinka kraškega podzemlja začne naraščati šele nekaj dni po obilnem deževju. Nato lahko narašča še nekaj dni, v izjemnih primerih tudi teden ali več, ter tudi odteka v podobnem ritmu.

Prikazano temelji na podatkih o hitrosti naraščanja voda za posamezno poplavo. Za plastičnost prikaza smo izbrali poplave, ki so se zgodile v različnih časovnih obdobjih, zato jih neposredno ne moremo primerjati (hudourniška: Železniki, 2007; dolinska: Krško-Brežiško polje, 2010; na kraškem polju: Planinsko polje, 2014). Primer posamezne poplave tako predstavlja eno najhujših poplav na nekem območju. Hitrost naraščanja vode je namreč odvisna od mnogo dejavnikov: lokacije, reliefa, predhodne namočenosti itd.

Bodite obveščeni, da se vam bliža poplava! Prenesite si aplikacijo Triglav Vreme.

Aplikacija za pametne telefone Triglav Vreme opozarja na nevarnost prihajajoče poplave ter prikazuje vodostaje in pretoke rek, opozarja pa tudi na nevarnost toče, vetra in dežja, na nevihte, sneg, poledico in žled, na ekstremne temperature, požarno ogroženost, povišano plimovanje in snežne plazove.

Voda je
na vašem pragu

Zaradi lastne prizadetosti ljudje naravne pojave težko sprejemamo kot nujen pogoj našega obstoja. Toda vodotoki s seboj prinašajo rodovitno prst, zagotavljajo pitno vodo in dostopen transport. Zato ne preseneča, da velik del človeštva živi ob vodah, ki redno poplavljajo.

Slovenija sodi med bolj namočene države na svetu. Na kvadratni meter našega ozemlja letno v povprečju pade več kot 1400 litrov padavin. Če imate okoli svoje hiše
1000 kvadratnih metrov ozemlja, nanj pade kar 1,4 milijona litrov; toliko vode v enem letu porabi od 6 do 7 štiričlanskih gospodinjstev.

Za vašo nepremičnino lahko strokovnjaki geodeti in hidrologi izdelajo izjemno natančno oceno tveganja za poplave.

Če so padavine razporejene enakomerno, težav večinoma ni. Toda ob značilnih vremenskih situacijah v zelo kratkem času pade izjemna količina padavin. Že porast gladine najmanjšega potočka lahko zaradi hitrih odtokov s pobočij povzroči nemalo težav.

Poplave prizadenejo več ljudi kot nekoč, ko so v večji meri spoštovali zgodovino poplav. Poznali so oznake najvišje gladine poplavne vode v lastnem kraju, zato so praviloma gradili nad hudourniškimi grapami in poplavnimi ravnicami.

Statistika je namreč jasna: če je voda v preteklosti že segla čez višino hišnega praga, se bo to zelo verjetno v enakem ali večjem obsegu vnovič zgodilo še v času življenja ljudi, ki so to že doživeli.

Fotografija: Jernej Lasič

»Poplave so del naše stvarnosti. Zaradi lege Slovenije na stičišču sredozemskega, celinskega in alpskega podnebja so tudi vremenski procesi burni, padavin je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji precej. Julijske Alpe so celo eden najbolj namočenih delov Evrope. To so idealne razmere za nastanek poplav, zato jih ne moremo šteti za neobičajne. Nasprotno, poplave v Sloveniji so povsem običajen pojav, res pa je, da je teh dogodkov v zadnjih letih vse več.«

Janez Polajnar,
Agencija Republike Slovenije za okolje

Poplave v številkah

Že 40 cm Smrtno nevarnih

Že 40 centimetrov globoka deroča voda lahko odnese večino osebnih vozil, tudi večjih.

  ½ Letne količine padavin v 1 dnevu

Leta 2007 je na zahodu Slovenije v samo 24 urah padla polovica povprečne letne količine padavin v Pomurju, to je okoli 310 milimetrov (litrov na kvadratni meter)!

Naloži vsa dejstva

  551 Mio EUR škode

551 milijonov evrov je bila neposredna škoda poplav leta 1990, kar je celo več, kot je bilo škode po katastrofalnem žledu leta 2014.

  12 Prizadetih regij

Leta 2014 so bile zaradi poplav prizadete vse slovenske regije,
zgodili so se trije večji poplavni dogodki.

  ¼ Slovencev ogroženih

Četrtina Slovencev živi na območjih možnih katastrofalnih poplav,
ki se lahko pojavijo
na 25 do 100 let.

  100- Letne vode so vse pogostejše

Pri segretju ozračja za
2 °C lahko pričakujemo stoletne vode v 62 letih (in ne v 100 letih).

Za 41 % Škode krive poplave

41 odstotkov škode zaradi naravnih nesreč v Sloveniji povzročijo poplave. Odpravljanje njihovih posledic traja več let.

  13 Velikih poplav

V 60 letih od leta 1920 do 1979 je bilo 8 velikih poplav, v 35 letih od leta 1980 do 2014 pa kar 13!

  10 % Slovenije

10 odstotkov Slovenije leži na poplavnih območjih, na katerih vode zaradi naravnih dejavnikov občasno poplavijo zemljišča.

  ½ Zavarovanih

Polovica vseh, ki imajo sklenjeno zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav,
ima sklenjeno tudi zavarovanje za primer poplave. Pogosto pa je zavarovanje sklenjeno za premajhno zavarovalno vsoto.

  20.048 Vključenih reševalcev

V poplavi leta 2012 je bilo v reševanje in odpravljanje posledic poplave vključenih 20.048 pripadnikov sil za zaščito in reševanje, od tega kar 70 odstotkov gasilcev.

  80 % Zanesljive napovedi

Zanesljivost hidrološke napovedi je približno
80-odstotna. Od izdaje opozorila do pojava poplave v povprečju mine 36 ur. Le petina opozoril je bodisi odvečnih ali napačnih bodisi pomanjkljivih.

Poplave
so predvidljive

Izjemne poplave na ozemlju Slovenije so znane že iz daljne preteklosti. Iz leta 1550 obstajajo zapisi o obsežni poplavi v Savinjski dolini, ki je zaradi škode na poljih povzročila hudo lakoto.

K sreči v obdobju splošne dostopnosti dobrin in predvsem velike natančnosti napovedi vremenskih ujm takšnih posledic ne pričakujemo. Pričakujemo pa lahko izjemno škodo na premoženju. Zato je primerno zavarovanje bistveno za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega stanja.

Največ neposredne škode v Sloveniji povzročijo hudourniške poplave, katerih vode v grape in ozke doline nosijo ogromne količine plavja, hkrati pa je njihov pojav tudi najtežje časovno predvideti. Še težje je napovedati pojav naravnih zajezitev, ki lahko ob predrtju ustvarijo rušilne poplavne valove.

Precej natančneje so običajno opozorjeni prebivalci dolinskih predelov. Na njih se reke večinoma razlivajo počasneje, časa za umik in zavarovanje premoženja ter ljudi pa je zato več.

V zadnjih desetih letih je v nekaterih obdobjih padavin premalo, v drugih preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplav, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg.

Še najpredvidljivejše in časovno najprizanesljivejše so poplave na kraških poljih. Zaradi zadrževalnega učinka kraških vodonosnikov se namreč voda dviga tudi nekaj dni.

Toda če je bil nekoč le odstotek verjetnosti, da bo neko območje v posameznem letu doživelo tako imenovano stoletno poplavo, se je verjetnost za pojav katastrofalnih poplav precej povečala. Četudi se je povprečna vodnatost slovenskih rek v zadnjih 30 letih zmanjšala, se je padavinski vzorec nad Slovenijo občutno spremenil.

Padavin je v nekaterih obdobjih premalo, v drugih pa preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplavnih dogodkov, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg. V zadnjih desetih letih je bilo tako precej več poplav kot na začetku 20. stoletja. Gostiti so se začele po letu 1980, od leta 2007 pa skoraj ni bilo leta brez večje poplave. Izračuni, ki primerjajo klimatske podatke iz preteklosti, s prstom kažejo na vpliv podnebnih sprememb na takšno dogajanje.

Fotografija: Jernej Lasič

»Med najpogostejše ujme v številnih slovenskih pokrajinah sodijo poplave, med katerimi so najpogostejše hudourniške.
Z dvigom globalne temperature, ki je med drugim posledica od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov, lahko pričakujemo porast intenzivnih vremenskih dogodkov, mednje pa sodijo tudi izraziti padavinski dogodki in z njimi povezane poplave.«

Izr. prof. dr. Matej Ogrin,
Oddelek za geografijo,
Filozofska fakulteta,
Ljubljana

Kartografski prikaz
izbranih poplavno
ogroženih območij

Kliknite na posamezno območje in izvedeli boste več.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ljubljansko barje
Fotografija: Miro Majcen

 
    Ljubljansko barje z južnim delom ljubljane
  • Tip poplav:

    hudourniški v kombinaciji s kraško in mestno poplavo

  • Najhujše poplave (leto):

    1990, 1994, 2010 (izrazito), 2014

  • Posebnost območja:

    V daleč največje strnjeno poplavno območje Slovenije se stekajo tako okoliške hudourniške vode kot tudi vode iz kraškega zaledja (z zamikom). S tema dvema pritiskoma pa se združijo še mestne poplave, ki nastanejo zaradi izjemno hitrih odtokov vode s pozidanih površin in posledične nezmožnosti odvajanja padavinske vode v kanalizacijo. Celoten južni del Ljubljane je sezidan na poplavnem območju, hkrati pa se to območje skupaj z Ljubljanskim barjem poseda, kar še povečuje možnosti za poplave.

Laško
Fotografija: Fotodokumentacija Dela

 
    Porečje Savinje
  • Tip poplav:

    hudourniško-dolinski

  • Najhujše poplave (leto):

    1990 (izrazito), 1998, 2007, 2010

  • Posebnost območij:

    Po združitvi voda iz sotesk Zgornje Savinjske doline se Savinja ob visokih vodah razlije najprej pri Lučah, nato Nazarjah in Mozirju, kjer se ji pridružujejo večji pritoki. Pri Celju se Savinji pridruži močan vodotok Voglajna, ki ob visokem vodostaju Savinje vanjo ne more odteči in zato poplavi Celje. Dolvodno Savinja močno poplavlja tudi pri Laškem.

Mursko polje
Fotografija: Boštjan Flegar, Bluecam

 
    Porečje Mure
  • Tip poplav:

    dolinski

  • Najhujša poplava (leto):

    1972

  • Posebnost območij:

    Čeprav je Mura ograjena s protipoplavnimi nasipi in so poplavna območja zelo omejena, lahko pride do obsežnih poplav, če se predrejo nasipi. Ravnice, ki so danes bodisi izdatno poseljene ali intenzivno obdelane, so namreč nasule reke; to je naravno poplavno območje rek, ki smo ga ukradli zase.

Vipava
Fotografija: Fotodokumentacija Dela

 
    Vipavska dolina
  • Tip poplav:

    hudourniški

  • Najhujše poplave (leto):

    1994, 1998, 2009 (izrazito), 2010, 2012, 2014

  • Posebnost območij:

    Na pogostost poplav na območju Vipavske doline v veliki meri vplivajo omejitve v okviru območij Nature 2000, saj so tam omejeni trajni posegi v naravo, tudi protipoplavni.

Kropa ob potoku Kroparica
Fotografija: Fotodokumentacija Dela

 
    POLHOGRAJSKO, IDRIJSKO-CERKLJANSKO IN ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE
  • Tip poplav:

    hudourniški

  • Najhujše poplave (leto):

    1990, 2007 (izrazito), 2009, 2010 (izrazito), 2014

  • Posebnost območij:

    V Sloveniji naj bi bila več kot tretjina poplavnih območij hudourniških. Žal ta območja še niso v celoti popisana, saj so razdrobljena po vsej Sloveniji, najdemo jih v vseh porečjih. Na teh območjih lahko pride do največjih škod, saj je hudourniški tip poplave zaradi svoje nenadnosti in plavja, ki ga voda nosi s seboj, najbolj uničujoč. Plavje lahko ustvari celo jezove, za katerimi se do neke stopnje nabira voda, ko se naravni jez predre, pa nastane uničujoč val, kot se je zgodilo leta 2007 v Železnikih. Čeprav smo izpostavili le predalpska hribovja zahodne Slovenije, pred hudourniškimi poplavami ni varen noben del Slovenije razen visokogorja.

Piran
Fotografija: Janez Polajnar

 
    Slovensko primorje
  • Tip poplav:

    morski

  • Najhujša poplava (leto):

    2008 (manjše poplave so redne in veljajo za običajen dogodek)

  • Posebnost območij:

    Morje lahko ob kombinaciji visoke plime in nizkega zračnega pritiska ter južnega vetra naraste za več kot meter in pol ter poplavi nižjeležeče predele. Takšni dogodki bodo v prihodnosti zelo verjetno pogostejši, saj strokovnjaki ugotavljajo tako dvig morske gladine (najverjetneje zaradi temperaturnega raztezanja ob višji povprečni temperaturi vode) kot tudi vse pogostejše redno poplavljanje morja.

Planina ob Planinskem polju
Fotografija: Matevž Lenarčič

 
    KRAŠKA POLJA (Cerkniško in Planinsko polje, Pivško podolje, Loška dolina …)
  • Tip poplav:

    poplave na kraških poljih

  • Najhujša poplava (leto):

    2014 (manjše poplave so redne in veljajo za običajen dogodek, saj ne dosežejo hiš)

  • Posebnost območij:

    Zaradi zadrževalnega učinka zalednega kraškega podzemlja se poplave na kraških poljih razvijejo šele v nekaj dneh po obilnem dežju. Večinoma so zaradi rednih letnih poplavljanj nepremičnine postavljene nad ravnjo običajnih poplav, lahko pa jih dosežejo izjemne poplave, kot je bila poplava na Planinskem polju leta 2014. V tem letu, ko je bila poplavljena večina kraških polj, se je združilo nekaj dejavnikov za razvoj scenarija obsežnih poplav: tajanje ledu, predhodna namočenost tal in zapolnjenost kraških vodonosnikov.

Da bi lažje predvideli nepredvidljivo

Za vas v e-novicah zbiramo uporabne in strokovne nasvete, izkušnje in zgodbe. Tukaj se lahko naročite nanje.



 

Soglašam s splošnimi pogoji poslovanja in s Politiko zasebnosti.
 

Potrjujem, da sem starejši od 15 let.

Privolim, da lahko zavarovalnica moje osebne podatke obdeluje za naslednje namene:

 

Seznanjen/-a sem, da me Zavarovalnica Triglav, d.d., lahko obvešča o meni prilagojenih ponudbah svojih produktov oz. storitev in produktov preko navedenega elektronskega naslova o vzdrževanju in zavarovanju vozil. Več o tem

Vaša prijava je uspela.

Kmalu pričakujte nove nasvete in zgodbe
za vaš brezskrben vsakdan.

Pripravljeni na dvig vode

Pričakovanje, zavarovanje in priprava ter spremljanje naj bodo zato ukrepi vseh, ki živite na območjih možnih poplav. Razlika med pripravljenostjo in neobveščenostjo je lahko razlika med zgolj neprijetnim razburkanjem življenja in brutalno, nenadno prekinitvijo mirnega plutja skozenj.

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje posledic poplav je gradnja zunaj ogroženih območij. A če ste že lastnik nepremičnine, njene lokacije ne morete spremeniti. Dolgoročne rešitve poplavne ogroženosti vključujejo obsežne gradbene posege na nacionalni ravni.

Pionirka pri tem je Nizozemska. Redno vzdržuje protipoplavne pregrade in nasipe, ki jih imamo tudi ob Muri, le da so na Nizozemskem opremljeni s senzorji za odkrivanje šibkosti v njih. Gradijo vedno nove, tudi podzemne zadrževalnike poplavne vode, v katerih se ta nadzorovano razliva in uravnava. Zaživela je celo ideja plavajočih hiš na hidravličnih temeljih, ki hišo dvigujejo nad poplavni nivo.

Za premislek o zavarovanju doma si vzemite čas, saj lahko neustrezna odločitev vodi v dolgotrajno in finančno obremenjujočo sanacijo.

Toda ob pojavu poplave je za takšne ukrepe prepozno. Takrat morate v prvi vrsti poskrbeti zase. Tedaj so življenjskega pomena predvsem pravočasne informacije. Tega so se zavedeli povsod po svetu, posebno po rušilnem cunamiju v jugovzhodni Aziji leta 2004. Po njem so vzpostavili sistem alarmov z mobilnim opozarjanjem pred morskimi poplavami.

Podoben sistem opozarjanja na točo je pred leti prva v Sloveniji razvila Zavarovalnica Triglav – najprej po SMS-sporočilih, kasneje pa tudi z mobilno aplikacijo Triglav Toča. Sedaj pa lahko ob napovedani poplavi za kar najažurnejše obveščanje uporabite tudi novo aplikacijo za pametne telefone Triglav Vreme. Ta vas
z rednimi opozorili pripravlja na prihajajočo nevarnost in razvoj ujmnih dogodkov.

Žal pa tudi pravočasno obvestilo ne more v celoti preprečiti popoplavnega razdejanja. Vedno naj namreč velja: najprej rešiti sebe, šele nato premoženje! Da bi se izognili dilemi, kaj reševati najprej, je smotrno razmisliti
o ustreznem zavarovanju doma in premoženja za primer poplav. Na globalni ravni namreč škoda najizraziteje narašča prav pri poplavah.

Večina domov je zavarovanih proti izlivu vode, kar pa ni enako poplavi,
ki povzroči bistveno več škode kot počena cev. Zato si je za tehten razmislek in odločitev o primernem
ter za vašo lastnino dovolj visokem zavarovanju vredno vzeti čas.

»Ključna napaka je misliti, da se kaj neprijetnega vam ne more zgoditi. Naloga vseh nas je, da se v primeru poplav sami poskušamo zavarovati in preprečiti neželene posledice. Pri tem moramo paziti nase in se ne izpostavljati nevarnostim, se na poplavo pripraviti ter spremljati situacijo. Ko je izdano rdeče opozorilo, sile za zaščito in reševanje – gasilci, civilna zaščita in drugi reševalci – staknemo glave ter se lotimo obveščanja občin in načrta dela. Najbolj množično na terenu pomagajo gasilci. Če so pred mnogo leti večinoma le gasili požare, zdaj že veljajo za splošno reševalno službo in pomagajo pri vseh nesrečah. Njihovo število v Sloveniji je sicer zelo veliko,
a ob obsežnejših dogodkih ne morejo biti povsod. Zato naj bo klic na številko 112 tisti, ki bo razbremenil zares nevarno situacijo.«

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije

Dobro je
vedeti več!

 

Sklepanje zavarovanja in izbira pravega paketa nikoli nista prav lahka naloga. Tako je tudi, ko izbiramo zavarovanje za primer poplav. Preden izberete ustrezno zavarovanje, ki bo v primeru vodne ujme poskrbelo za povrnitev vse nastale škode, naj vam pomagamo z odgovori na nekaj temeljnih vprašanj.

  • Svoje imetje bi rad zavaroval pred poplavami.
    Katera zavarovanja so mi na voljo?
  • Ali to, da živim na poplavnem območju, vpliva na višino zavarovalne premije?
  • Predvideti želim vse možne nevarnosti poplav, ki ogrožajo moje bivališče. Na kaj moram biti pozoren?
  • Kako lahko preprečim škodo, ki bi jo poplava lahko povzročila v kletnih in pritličnih prostorih?
  • V primeru močnejših padavin se bojim tudi vdora meteorne vode s strehe ali terase. Kaj lahko storim?
  • Katera je najpogostejša napaka, ki jo zavarovanci naredijo pri sklepanju zavarovanj pred poplavami?
  • Ne vem, kako naj ustrezno ocenim potrebno zavarovalno vsoto. Kaj mi svetujete?
  • Imam večnadstropno hišo, zato predpostavljam, da bo v primeru poplav voda ogrozila samo klet do višine enega metra. Kako lahko ocenim potencialno škodo?
  • Lahko pri ocenjevanju potrebne zavarovalne vsote zaprosim za vašo pomoč?
  • Kakšno poplavno škodo predvideva najhujši možni scenarij?

Ustrezno
ukrepanje
pred poplavo,
med njo in po njej

Pred poplavo
Med poplavo
Po poplavi
 

Ponovi

 

Predvajaj

 

Ponovi

 

Predvajaj

 

Ponovi

 

Predvajaj

Ko se voda vrne v strugo

Ko voda odteče, za seboj v najboljšem primeru pusti le blatne in mokre stene, najpogosteje pa tudi kup uničene opreme ter razdejanje po hiši in okoli nje. Za čimprejšnjo sanacijo je poleg človeških rok bistvena tudi hitra in učinkovita pomoč zavarovalnice.

Ob obsežnejših škodnih dogodkih zavarovalnica mobilizira cenilce in zastopnike tudi z neprizadetih območij. Po zadnjih večjih poplavah, pojasnjuje cenilec pri Zavarovalnici Triglav Miha Gorenc, je bilo tako na terenu kar 100 zaposlenih Zavarovalnice Triglav, zato da so škode lahko ogledali, ocenili in so se nemudoma začele izplačevati pripadajoče zavarovalnine. V primeru manjših škod je to lahko že dan po ocenitvi, medtem ko je pri večjih škodah v nekaj dneh izplačana akontacija, po predloženih računih za sanacijo pa še preostanek zavarovalnine.

Četudi se voda kmalu po poplavi ubogljivo vrne v strugo, življenje za ponovno utirjenje potrebuje neprimerno več časa. In to obdobje lahko z dobrim zavarovanjem in ustrezno pripravo bistveno skrajšate.

»Vedno se potrudimo, da prizadete zavarovance obiščemo nemudoma, ko območje ni več poplavljeno. Tako večini strank pred našim prihodom niti ne uspe fotografirati škode, ampak si jo ogledamo in jo popišemo skupaj. Če so v poplavi prizadeti predmeti večjih vrednosti, kot so na primer peči, stavbno pohištvo ipd., zavarovanca prosimo, da nam dostavi račune, na podlagi katerih dokončno ocenimo škodo.
Če teh nima, ocenimo škodo s pomočjo tržnih cen, nato pa pripravimo obračun zavarovalnine, ki ga predložimo zavarovancu oziroma uskladimo z njim. Ko se s cenitvijo strinja, pa nemudoma steče postopek izplačila zavarovalnine.«

Miha Gorenc, cenilec škode pri Zavarovalnici Triglav

»Novembra 2014 je prišlo do velikega neurja z močnim deževjem in Iška je hitro prestopila bregove. Kasneje je narasla še podtalna voda in večji del vasi je bil naenkrat pod vodo. Ker je bila poplava popolnoma nepričakovana, nismo mogli kaj dosti storiti, ko je voda vdrla v našo hišo in poplavila kletne prostore. Dokler niso prišli gasilci, je bilo dva dni vse pod vodo. Ta je za sabo pustila 20 centimetrov mulja, uničeno orodje, stroje, centralno peč, vse, kar je bilo v kleti. Zastopnik Zavarovalnice Triglav je prišel že naslednji dan,
za njim je prišel še cenilec, denar za nastalo škodo pa smo nato dobili izjemno hitro. Sem kritičen človek brez dlake na jeziku, ampak ukrepanje Zavarovalnice Triglav lahko samo pohvalim.«

Franc Kostevc, Iška vas, zavarovanec Zavarovalnice Triglav in oškodovanec v poplavi leta 2014

Škoda
Ocena
Sanacija
Škoda
Ocena
Sanacija

Fotografija: Arhiv, Zavarovalnica Triglav

Voda lahko prihrumi z izjemno, celo rušilno močjo. V okolici nepremičnine in v njej zato lahko poplavni val in blato ter naplavine, ki jih voda nosi
s seboj, povzročijo pravo razdejanje.

Fotografija: Arhiv, Zavarovalnica Triglav

Ko se stanje umiri in poskrbite za varnost vseh, prijavite škodo. V primeru množičnih škod namreč pri cenitvah Zavarovalnice Triglav pomagajo tudi mobilne enote za oceno škode in cenilci z neprizadetih območij, s čimer se postopek od ogleda in cenitve do izplačila zavarovalnine še skrajša.
S pravočasnim ukrepanjem in hitrim izplačilom zavarovalnine je namreč lahko škoda sanirana zelo hitro.

Fotografija: Arhiv, Zavarovalnica Triglav

Če je le mogoče, stanje, ki ga voda pusti za seboj, fotografirajte, da bo možna korektna ocena škode, tudi če jo boste začeli odpravljati že pred prihodom cenilca. Takoj po umiku vode je namreč priporočljivo nemudoma začeti čiščenje in sušenje prostorov.
S tem preprečite nadaljnjo škodo in dolgotrajno sanacijo. Po sanaciji pa iz prostorov, ki bodo morda še v času vašega življenja ponovno poplavljeni, umaknite kar se da veliko vrednih predmetov.

/* test za serach engine Sajari */