V fazi začetnega požara, ko vidite le dim ali manjši plamen, ki ga lahko takoj pogasite, oziroma je požar velik do 2 kvadratna metra.
Gasite s priročnimi sredstvi ali gasilnim aparatom. Ta mora biti vedno pri roki! Gasite vedno tako, da imate za hrbtom neoviran izhod.
Ko požar zajame bližnje predmete ali celo grozi, da se bo razširil v sosednji prostor.
Takrat ne govorimo več o začetnem, temveč o že razvitem požaru, pri katerem je nujna pomoč gasilske enote.
Priročna gasilna sredstva, kot so:
Poleg uporabe vode pa začetni požar lahko obvladate tudi z enim od gasilnih aparatov. V bolje založenih tehničnih trgovinah ali v specializiranih prodajalnah lahko kupite:
Koristen nasvet na dosegu roke je vedno dobrodošel. Prenesite si knjižico, ki vam bo pomagala ravnati preventivno ter pravilno ukrepati ob požaru in po njem.
Če se vam ni prenesla samodejno, kliknite tukaj.
V trenutku, ko ugotovite, da požara sami ne boste obvladali, pokličite 112. Oglasil se vam bo operativec v centru za obveščanje, ki bo aktiviral gasilce. Njim bo nato zazvonil alarm in nemudoma se bo sprožil načrt aktiviranja.
»Regijski center za obveščanje sproži pozivnike gasilcev. Ti zapiskajo, na njih se prikažejo kratke, a bistvene informacije, na primer v Malečniku gori gospodarsko poslopje,« postopek pojasnjuje Neuvirt, ki mu izkušenj z gasilsko akcijo ne manjka. Kot poklicni gasilec je deloval tri desetletja, vmes tudi kot pirotehnik v enoti za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Kot prostovoljni gasilec je aktiven že 40 let.
Večina izmed 600 poklicnih gasilcev, ki delujejo v okviru trinajstih poklicnih gasilskih enot po Sloveniji, ima t. i. ruski turnus, kar pomeni 12 ur dnevnega in 12 ur nočnega dela, sledita dva dneva počitka. Ob začetku dnevne ali nočne izmene se gasilci zberejo, vodja izmene prebere t. i. raport in vsakemu gasilcu naloži, kaj bo ob določeni nesreči njegova naloga: bo na primer voznik, gasilec, vodja skupine, oddelka … Na obešalnike namestijo zaščitno opremo in v gasilskih vozilih preverijo, ali je vse na svojem mestu.
Ko ni akcije, se gasilci fizično pripravljajo in rekreirajo. Čas namenjajo tudi preventivi, delu na terenu, pregledujejo stanje hidrantskih omrežij, izvajajo preventivne akcije v šolah in vrtcih. Popoldneve navadno namenjajo spoznavanju novosti in obiščejo svoj fitnes, ki ga ima mariborska gasilska brigada nad bivalnimi prostori.
Prostovoljnih gasilcev je v Sloveniji kar 160.000. Od tega jih je 30.000 operativnih, ki so v stalni pripravljenosti in s seboj ves čas nosijo pozivnike. Tako na pozivnik ali telefon ob požaru ali drugih dogodkih istočasno dobijo kratko sporočilo. Kakor hitro je to mogoče, se zberejo v gasilskem domu, določijo vodjo intervencije in odhitijo na pomoč.
Prave informacije o tem, kje natančno je zagorelo, kateri predmet gori in ali so v bližini vnetljiva sredstva, so bistvene. »Malo je tudi panike, kar je razumljivo. Zgodi se, da bi lahko ljudje požar pogasili s kozarcem ali vedrom vode, ampak se raje umaknejo. Pa tudi, da ljudje ne kličejo gasilcev, ker jih je strah, da bi morali kaj plačati,« razlaga Neuvirt.
Polovico vseh požarov ljudje pomotoma prijavijo na policijo. »S tem se izgubljajo čas in za gasilce dragocene informacije. Verjetno ljudje tako pogosto pokličejo 113, ker številko v paniki zamenjajo z nekdanjo številko gasilcev 93,« ugotavlja Oskar Neuvirt.
Natančnejše ko bodo informacije, hitrejši in bolj prilagojen bo odziv gasilcev.
Po vašem klicu poklicni gasilci iz gasilskega doma izvozijo v 1 minuti, medtem ko je ta čas v prostovoljnih gasilskih enotah največ 15 minut. Kako hitro bodo gasilci pri vas, je sicer odvisno od več dejavnikov, tudi vremena, razmer na cesti in vrste vozila.
Ko gasilci pridejo na prizorišče požara, je po izkušnjah gasilca Neuvirta največja napaka ta, da se ljudje pred požarom ne umaknejo pravočasno, ampak čakajo, da jim to naročijo gasilci. Zgodi se, da se celo skrijejo, ker imajo zaradi povzročitve požara slabo vest.
Odločitve o poteku gašenja sprejema vodja intervencije na podlagi izkušenj. Te pridobi z dolgoletnim delom, izmenjavo izkušenj med gasilci, tečaji in drugimi oblikami izobraževanja. Navadno je vodja intervencije iz gasilske enote, ki na kraj požara prispe prva. Za razmislek o razporeditvi gasilcev in poteku gašenja ima na voljo le minuto ali dve. V takšnih trenutkih mora sprejeti težke odločitve, ali zaščititi sosednjo hišo ali se osredotočiti na gašenje goreče.
»Bil je prednovoletni čas. Zaradi slabe vzdrževanosti je zagorelo v dimniku stanovanjske hiše, v sobi je prva zagorela omara. Babica, mama in vnukinja, ki so bile takrat doma, so poklicale očeta, ki je bil na obisku pri bratu, in mu povedale za požar. Hkrati so o njem obvestile tudi gasilce. A še preden so ti prišli na pomoč, je domov prihitel oče. Namesto da bi ostal zunaj na varnem, je stekel v hišo, da bi rešil nov televizor. Iz zgradbe se mu na žalost ni uspelo rešiti,« je zgodbo s tragičnim koncem opisal Neuvirt.
Velika večina požarov med letoma 2014 in 2016 se je za prizadete končala brez poškodb. 55 ljudi se je lažje poškodovalo, dva huje, 12 pa jih je umrlo.
Največja nevarnost za človekovo življenje v požaru je vdihovanje strupenega dima in ogljikovega monoksida. Prvi onemogoča, da bi našli izhod iz goreče stavbe, vdihovanje drugega pa že po nekaj minutah povzroči izgubo zavesti in celo smrt. Zelo nevarne so tudi opekline.
Kaj pa vaši otroci? Bi ob požaru znali ravnati prav?
Pripravili smo vam plakat, da lahko otroke naučite, kako ukrepati pred požarom in med njim. Prenesite si ga, ga natisnite, vrišite družinski požarni načrt in ga doma prilepite na vidno mesto.
Če se vam ni prenesel samodejno, kliknite tukaj.