Do brezskrbne pokojnine z vzajemnimi skladi

Vaš standard po upokojitvi bo odvisen od tega, koliko boste v letih pred upokojitvijo uspeli »dati na stran«.

Zaradi neugodnih demografskih trendov je pomembno, da pravočasno poskrbite za prihodnost in začnete načrtovati finančno brezskrbnost. Dejstvo je, da bodo pokojnine nizke in bo potrebno poiskati alternativno pot. Eden od najbolj razširjenih in uveljavljenih načinov dolgoročnega varčevanja, naj gre za dodatne prihranke za čas po upokojitvi ali za drug namen, je vlaganje v vzajemne sklade. O tem smo poiskali nekaj nasvetov, s katerimi nam je pomagal mag. Radivoj Pregelj, direktor sektorja za individualno upravljanje premoženja pri Triglav Skladih.

Pokojnine bodo nizke, kaj lahko naredite

Številne razvite države se danes soočajo z demografijo, ki načenja vzdržnost pokojninskih sistemov. Slovenija pri tem ni izjema.

 

Prebivalci Slovenije namreč spadajo med starejše v Evropi, trendi pa nakazujejo, da bo država delovno aktivne v prihodnje vedno bolj bremenila s prispevki, s katerimi bo zagotavljala pokojnine upokojencev.

 

Pokojnine bodo nizke, zato bo vaš standard po upokojitvi odvisen od tega, koliko boste v letih pred upokojitvijo uspeli »dati na stran«.

 

Danes so na voljo številne oblike varčevanja za prihodnost, eden od najbolj uveljavljenih načinov pa so vzajemni skladi, ki vam omogočajo, da varčujete toliko, kolikor si lahko privoščite glede na dohodke, ki jih imate.

 

Kaj so vzajemni skladi

Vzajemni skladi so združeno premoženje več vlagateljev na enem mestu. Ti z vplačilom določene vrednosti postanejo lastniki vrednosti določenega dela premoženja skladov.

 

Premoženje skladov upravljajo in v vrednostne papirje vlagajo za to specializirane finančne hiše.

 

Vzajemni skladi so danes v svetu eden od najbolj razširjenih načinov vlaganja oziroma varčevanja denarja za različne namene.

 

Posebej primerni so za dolgoročna vlaganja.

 

Slovenci zaenkrat raje na banko, neizkoriščena priložnost so skladi

Pri vlaganjih v kapitalske trge, med katere štejemo tudi vlaganje v vzajemne sklade, smo Slovenci konservativni, poudarja mag. Radivoj Pregelj.

 

To potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da le vsak sedmi oziroma okoli 16 odstotkov prebivalcev razmišlja o vlaganju v vzajemne sklade. V EU je ta delež precej višji, dosega okoli 28 odstotkov populacije, še višji pa je v nekaterih drugih zahodnih državah.

 

Na splošno ima v zahodnih državah manjši delež prebivalcev denar v prihrankih, tudi v bančnih depozitih, in ga več namenja za investicije. To je razumljivo, če vemo, da je letna inflacija približno dvoodstotna, obresti na banki pa praviloma niso tako visoke.

 

»Pri nas je vrednost premoženja v skladih 2,7 milijarde evrov, nekaj čez 2 milijardi evrov je vrednost pokojninskih zavarovanj, medtem ko imamo Slovenci v depozitih kar 18 milijard evrov. Ti podatki govorijo o tem, da denar raje nesemo na banko kot ga namenimo za naložbo, kar pomeni, da je prostora za vlaganje v sklade ogromno,« poudarja Pregelj.

 

Pri tem doda podatek v prid vlaganjem v sklade: v zadnjih sto letih je bil povprečni donos delniških naložb, ki predstavljajo pomemben del vlaganj vzajemnih skladov, med 9 in 10 odstotkov, medtem ko na banki z ničelno obrestno mero in inflacijo praktično izgubljate premoženje.

 

Ste vedeli?

Vzajemni skladi so v finančnem svetu že dolgo prisotni in so eden od najbolj preizkušenih in uveljavljenih načinov investiranja na kapitalskih trgih. Zamisel o tem, da bi vložil denar več različnih vlagateljev, se je pred več kot dvesto leti porodila Nizozemcu Abrahamu van Ketwichu in tako je nastal prvi vzajemni sklad, ki je deloval pod geslom »V slogi je moč«.

 

V svetu trenutno deluje okoli 110 tisoč vzajemnih skladov. Od približno dvesto vzajemnih skladov, kolikor jih je trenutno v Sloveniji, jih polovico upravlja sedem slovenskih družb za upravljanje. Obeti za rast panoge so dobri.

 

Postavite si realen cilj, ki ga želite doseči

Pregelj na vprašanje, kateri so razlogi, zakaj se več Slovencev ne odloča za vlaganje v kapitalske trge, odgovarja: »Nimamo toliko izkušenj. Ljudje so prej živeli v drugem sistemu, zdaj pa so soočeni s poplavo različnih možnosti za vlaganje in ne vedo kam se obrniti po pravi nasvet«.

 

»Manjka tudi finančne ozaveščenosti, saj so povprečni vlagatelji malo seznanjeni s dogajanjem na trgu. Vlagatelj naj bi do določene mere poznal značilnosti posameznih osnovnih naložb: delnic, obveznic,« pravi Pregelj.

 

V veliko pomoč so vlagateljem strokovne ekipe za upravljanje skladov, kakršna je denimo strokovna ekipa Triglav Skladov.

 

Premalo je tudi finančnega načrtovanja. Treba je oceniti prihodke in izdatke, organizirati naše potrebe in želje v finančnem smislu. Pri tem lahko zelo pomaga družba za upravljanje. Po drugi strani so po zaslugi krize leta 2008 ljudje postali bolj preudarni in previdnejši, kadar se odločajo za investiranje.

 

»Moramo se zavedati, da je naš družbeni red star 25 let, kar ni veliko in nam primanjkuje kilometrine na tem področju, praktično se šele zdaj učimo«, še dodaja Pregelj.

 

Podučite se o tveganjih

Morate vedeti, da so skladi idealna oblika varčevanja na dolgi rok. Naslednja zelo pomembna stvar je priprava na različne finančne okoliščine v življenju, ki jih bodo vlagatelji, če jih pričakajo primerno pripravljeni, lahko bolje obvladovali.

 

Sistematičnost pristopa k naložbam ima lahko zelo dobre učinke na dolgi rok, izpostavlja mag. Radivoj Pregelj. »Glavna stvar, ki se je morajo vlagatelji zavedati, so tveganja. Prav tako, da si znajo predstavljati, koliko lahko izgubijo.«

 

Upoštevajoč različne stopnje tveganj so na Triglav Skladih pripravili tri skupine skladov, ki nagovarjajo tri tipe vlagateljev:

 

  • Konservativni nudi naložbe z manjšim tveganjem in posledično manjšim donosom.
  • Drugi tip je zmerni tip, kjer se išče uravnoteženost med tveganji in donosi (približno 6,5 % donos – 13 % tveganje).
  • Tretji tip je drzni, kjer so tveganja visoka, posledično pa tudi donosi (približno 9,8 % donos - 20 % tveganje).

 

Vse skupaj so nadgradili s 16 naložbenimi kombinacijami, s katerimi vlagateljem omogočajo večjo izbiro in možnost paketa naložb, ki je primerna prav za njih.

 

Zato se stranke lažje in pravilneje odločijo, katero obliko varčevanja želijo. »Ponudbo prilagajamo vsakemu posamezniku in to je bistvo omenjenih različnih kombinacij,« pojasnjuje Pregelj.

 

Zakaj so vzajemni skladi prilagodljiva in preizkušena oblika varčevanja

Vlaganje v vzajemne sklade omogoča postopno oziroma mesečno varčevanje. Resnična prednost varčevanja v skladih je razpršenost naložb in možnost, da te popolnoma prilagodite lastnim željam, finančnim zmožnostim in življenjskemu obdobju.

 

Poleg tega je varčevanje v skladih enostavno in zaradi možnosti vpogleda v stanje zelo pregledno. Na voljo je strokovna podpora, kjer strokovnjaki nudijo nasvete in informacije o dogajanju na trgu in s tem možnost, da se tem vlagatelji sproti prilagajajo.

 

Spletna stran Triglav Skladi ponuja tudi uporaben vlagateljski kalkulator, ki na podlagi posameznikovih finančnih preferenc, dobe in načina varčevanja ter želenih donosov nazorno prikazuje, kako učinkovito lahko ta sledi svojim finančnim ciljem in kakšne zneske lahko privarčuje s premišljenim vlaganjem v vzajemne sklade.

 

Vlagajte ves čas, tudi v času krize

Po precejšnjih padcih delnic v zadnjih mesecih lanskega leta so se razmere na trgih izboljšale. Svetovne borze namreč trenutno dosegajo lepe donose.

 

Ko skladi vlagajo na borzo, vlagajo v najboljša podjetja. Na primer v delnice iz indeksa S&P500, ki ga sestavlja 500 najboljših podjetij v ZDA. In vedno se pojavljajo nova in boljša podjetja. Podobno je v Evropi.

 

Kaj pa v času krize?

 

»Tudi Slovenci smo občutili krizo, ki je sledila dogajanju v ZDA leta 2008 in pozneje drugod po svetu. Večina jih zdaj veliko bolje ve, kaj prinaša kriza, zato so pri naložbah bolj previdni. Predvsem so se naučili, da so cikli del gospodarskega okolja in tako vseskozi prisotni, normalni.«

 

Vlagatelji se morajo zavedati, da so cikli sestavni del vlaganja v sklade.

 

Po drugi strani je likvidnost na trgih velika, banke imajo veliko kapitala in sistem je vzdržen. Ključen je sistematičen pristop investitorjev – da se zavedajo, kakšna so tveganja in kaj lahko pričakujejo, a kljub temu dosegajo normalen donos, poudarja mag. Radivoj Pregelj.

 

»Racionalen investitor bo v obdobju, ko se cene spustijo, še dodatno vložil, saj ve da vlaga na dolgi rok, kar se mu bo obrestovalo.« Takšen investitor je preudaren investitor, doda mag. Radivoj Pregelj.

 

Kam vlagajte danes?

Borza je odvisna od tega, kako poslujejo podjetja, medtem ko je poslovanje podjetij odvisno od okolja, v katerem ta ustvarjajo.

 

Mag. Radivoj Pregelj razloži: »Trenutno je gospodarsko oziroma poslovno okolje zelo pozitivno v ZDA, v Evropi se ta hip gospodarstvo nekoliko ohlaja. Težko se je odločiti za en sam sklad, ki bi ga priporočil. Za vlagatelje, ki malo manj poznajo investicijske razmere, bi predlagal bolj splošne in razpršene sklade. Mogoče bi izpostavil sklad TOP BRANDS, ki se je v primerih večje nihajnosti na trgih izkazal za manj volatilnega (nihajnega).«

 

Izberite strokovno ekipo

Spremljanje dogajanja na trgih je lahko časovno in – za tiste, ki nimajo finančnega znanja – tudi strokovno zahtevno.

 

V Triglav Skladih to razumejo, zato to delo opravljajo tako, da lahko vlagateljem hitro ponudijo vse ključne informacije. Za spremljanje dogajanja na trgih skrbijo tri posebne skupine:

 

  • Eno sestavljajo analitiki, ki ves čas spremljajo dogajanje na finančnih trgih. Trge delijo glede na geografsko lego in industrijske sektorje.
  • Druga skupina sodelavcev so upravljalci tveganj. Vsaka naložba predstavlja novo tveganje.
  • Zadnjo skupino sodelavcev predstavljajo individualni upravljalci, ki poskrbijo za neposreden stik s stranko, ji predstavijo vsa mogoča tveganja in ji na podlagi informacij, ki jih imajo, ustrezno svetujejo.

 

Na podlagi pogovora in vprašalnika o znanju, izkušnjah in finančnem položaju, ki ga izpolni stranka, investicijski svetovalec stranki predstavi vsa prisotna tveganja.

 

»Pravila določajo, da moramo stranki strokovno svetovati. To pomeni, da je tudi stranka bolj pripravljena na mogoča tveganja in se zaradi tega lahko tudi pravilno odloči.«

 

Strokovne skupine se dobivajo na sestankih, ocenjujejo položaj na trgu, izmenjujejo informacije, sodelujejo pri odločitvah. »Dobro delo je rezultat sistematičnega in strokovnega pristopa. V tem smo zelo dobri, tudi v primerjavi s tujino,« doda Pregelj.

 

Pet hitrih pravil, kako se lotiti vlaganja v vzajemne sklade

1. Vlagajte samo presežna denarna sredstva.

2. Najbolje je, da naredite mesečni načrt, koliko nameravate nameniti za vlaganje, in se tega držite ne glede na trenutno situacijo na borzah.

3. Vsak, ki se loti vlaganja v vzajemne sklade, naj si pred tem zastavi cilje in s finančnim strokovnjakom opredeli obdobje vlaganja.

4. Pri izbiri vzajemnih skladov se ne ozirajte na pretekle donose.

5. Za nepoučene vlagatelje je smiselno, da vlagajo v globalne vzajemne sklade in ne v ozko specializirane.

varčevanje, osebne finance, pokojnina
Preberite tudi