Tehnologija
Pravočasno poskrbite za digitalno oporoko
NOVEMBER 2018 | čas branja:
Zadnja sprememba: 26. 11. 2018 ob 13:54:04
Kaj se po smrti zgodi s pokojnikovo digitalno lastnino? Kot pri vsaki stvari, je o tem dobro razmišljati že prej. Premislite, kaj bi si želeli in bližnjim to zaupajte. Povejte jim, kje imate shranjena gesla in jim tako prihranite zaplete pri dostopu oziroma izbrisu vaših spletnih računov. Drugače bodo morali to zahtevati po uradni poti. To pa pomeni veliko opravka z birokracijo. Poglejmo, kakšne so možnosti svojcev.
Shranjevanje gesel
Pripravite lahko tako imenovano digitalno oporoko, več o njej v nadaljevanju, ali vsaj preprost seznam uporabniških imen in gesel, s katerimi se lahko vaši bližnji prijavijo v elektronsko pošto, Facebook, Twitter in ostale storitve ter račune, jih deaktivirajo ali pa uporabljajo naprej, morda z novim e-poštnim računom.
Za profile na družabnih omrežjih verjetno ni smiselno, da živijo naprej, čeprav je tudi to možno. Računi v storitvah, kjer se da »kupovati« digitalne vsebine, pa lahko še vedno pridejo prav in jih ne gre prehitro zapirati. Če se seveda lahko svojci prijavijo vanje. Če se ne morejo, bo treba ukrepati drugače.
Že zase ni napačno hraniti gesel – ali na papirju ali v digitalni obliki. Ustreznih storitev, med njimi sta denimo 1Password in LastPass, je veliko. Bližnjim pa lahko zaupate, kje najdejo ta seznam, ali kako pridejo v digitalni sef, če bo treba.
V pogojih uporabe boste sicer pri večini storitev prebrali, da so vsi podatki last človeka, ki je odprl račun, in da slednjega brez njegovega soglasja ne more prevzeti kdo drug. Upravljanje računa po njegovi smrti naj ne bi bilo dovoljeno. Toda mnogi računi niti niso odprti kot osebni, lahko imajo vzdevek ali so celo izmišljena oseba, zato verjetno od ponudnika niti ne boste dobili kakšnega opozorila, razen če se boste prijavljali z očitno drugačne lokacije.
Kaj pa, če bo vseeno treba po poti brez gesel in z uporabo birokratskih postopkov?
Spominski profil ali izbris
Poglejmo najprej storitve, pri katerih ni kupljenih vsebin, ostalo pa je veliko podatkov. Facebook, Gmail in drugi imajo praviloma navedene uradne postopke, kako jih morajo svojci obvestiti o smrti uporabnika. Ponavadi je treba k obvestilu priložiti izpisek iz matičnega registra o smrti, po domače mrliški list, potem pa se odpira nekaj možnosti.
Pri Facebooku je mogoče pokojnikov profil spremeniti v »spominskega«. Tako ostane posameznikova digitalna zapuščina, ni pa se v ta račun več mogoče prijaviti. Facebook ima tudi politiko, da privzeto spreminja profile v spominske, če ugotovi, da uporabnika ni več med živimi. Prav tako nikomur ne zaupa podatkov za prijavo, saj v nobenem primeru ne dovoljuje prijave v »tuj« račun.
Druga možnost pri tej storitvi je izbris profila. Svojci se torej lahko odločijo – ali na tem družabnem omrežju ohranijo spomin na preminulega ali pa se od njega tudi tam poslovijo.
Na tem naslovu so Facebookova navodila, kako prijaviti smrt uporabnika.
Instagram je v lasti Facebooka in zato ponuja enako možnost: prekategorizacijo profila v spominskega ali popoln izbris.
Pri Twitterju prav tako kot pri Facebooku nikogar ne spustijo v profil pokojnega, in to ne glede na sorodstveno ali drugo povezavo. Kdor predloži zadosti dokazov, pa lahko doseže zaprtje računa.
Podobno je tudi drugod, denimo pri PayPalu. Ti ponudniki želijo kar nekaj dokumentacije, preden so zares prepričani, da nekoga ni več in lahko njegovo identiteto upokojijo. V vsakem primeru pa bodo kopije računa še nekaj časa ali celo za vedno na njihovih strežnikih.
Google obljublja, da bo skrbno proučil vsako zahtevo za dostop do podatkov iz Gmaila. Če se svojci ne morejo več prijaviti v račun, ker je geslo odšlo skupaj s pokojnikom v grob, lahko ob obvestilu o smrti prosijo tudi za kopijo podatkov. Zaprosijo lahko tudi za druge podatke in morebitna sredstva, ki so ostala na računu – pri Googlu gre namreč za enoten račun, ki služi še za prijavo v Google Drive, Youtube, naprave z operacijskim sistemom Android in ostale storitve tega spletnega ponudnika. Verjetno bo zraven tudi zahteva za ukinitev računa, razen če se ga splača obdržati zaradi kupljene glasbe in filmov.
Google je že pred leti uvedel upravitelja nedejavnega računa, kjer lahko vsakdo določi, kdaj naj se njegov profil obravnava kot nedejaven, kdo naj dobi možnost dostopa do njegovih podatkov, in ali naj gre račun v izbris.
Kupljeno ni nujno vaše
Pri naročniških storitvah ni posebnih dilem. Ko naročnina ne bo več plačana, dostopa do vsebine ne bo več. Ostal bo sicer uporabniški račun, a ta ne bo imel v lasti ničesar, zato se niti nima pomena posebej truditi za njegov izbris.
Zatakne pa se, kot rečeno, pri storitvah, kjer uporabniki lahko kupujemo vsebine. Vsaj tako mislimo, kajti pogosto v resnici samo plačujemo licenčnine za uporabo. Zato svojci brez gesla ne morejo pričakovati, da bodo samodejno postali lastniki digitalne vsebine, tako kot postanejo lastniki fizične.
Amazon je jasen. Vsi nakupi prek njegovih trgovin so vezani izključno na račun uporabnika. Rezultat je, da lahko svojci podedujejo bralnik Kindle, saj je bil pokojnik njegov lastnik, ne postanejo pa tudi lastnik kupljenih elektronskih knjig, saj teh ni mogoče prenesti kot običajnih knjig. Preprosto povedano, ne dobijo pravice do njihove uporabe.
V praksi to pomeni, da jih bodo lahko brali, dokler bo naprava delovala. Ne bodo pa mogli v primeru tehničnih težav restavrirati nakupov oziroma e-knjig in ne bo se jih dalo prenesti na druge naprave.
Digitalni nakupi so pogosto samo plačila za pravico do uporabe. Dokler ste na tem svetu.
Podobnega mnenja je tudi Apple. Trdno stoji za stališčem, da z nakupom vsebin v trgovini iTunes teh niste kupili, kupili ste le pravico, da jih uporabljate. Niste lastnik kopije vsebine. Glasbeni album na zgoščenki lahko svojci dedujejo, njegovega digitalnega ekvivalenta pa ne. Applova licenca za uporabo vsebin je neprenosljiva. To jasno piše v pogojih uporabe storitve.
Neprijetna je lahko tudi situacija, če umre nosilec »družinske delitve« (Family sharing), saj so na njegov račun vezani tudi vsi nakupi ali celo rezultati v igrah ostalih članov »družine«. Takrat običajno pomaga samo pogovarjanje s predstavniki podjetja, saj jasnih in vnaprej pripravljenih scenarijev za take primere in.
Poskrbite za digitalno oporoko
Malce lažje je mogoče pri oblačnih shrambah, saj so v njih shranjene zasebne datoteke. Zato bi ponudniki morali, če jih svojci lepo prosijo in pod nos pomolijo prave papirje, odkleniti digitalne zaboje in jim dopustiti pretočitev njihove vsebine. Še bolje pa je prej zagotoviti, da imajo bližnji ustrezna gesla ali da se datoteke sinhronizirajo tudi v njihove oblake. Torej, da so določene mape v skupni rabi.
Kako najbolje poskrbeti, da se bodo svojci izognili neljubim formalnim, birokratskim in sorodnim težavam? Z oporoko za dedovanje vašega digitalnega bogastva. To lahko storite tako, da izberete zaupanja vredno osebo, ki je pripravljena in ima znanje, da izvede vašo voljo glede digitalne lastnine. Formalno mora imeti po smrti tudi dostop do kopij ustreznih dokumentov.
Določite, kaj naj se zgodi s spletnimi računi in dokumenti po smrti, in pripravite seznam vse te lastnine ter uporabniških imen in gesel. To naj bo varno shranjeno, redno pa morate oporoko s seznamom osveževati, saj verjetno nabor storitev in gesla niso ves čas enaka. Če se zdi to pretežko, pa vsaj poskrbite, da so gesla nekje zapisana in vsaj ena oseba (a tudi ne več!) ve, kako do njih.
Da svojcem prihranite marsikatere zaplete, je smiselno pripraviti tudi pravo oporoko in popis ostalih pomembnih dokumentov.
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
