Tehnologija
Napoved tehnologij prihodnosti
JANUAR 2020 | čas branja:
Zadnja sprememba: 17. 05. 2024 ob 15:13:35
Med letoma 2010 in 2019 smo videli najprej hiter vzpon in potem popolno dominacijo ene naprave – pametnega telefona. Z njim smo nadomestili od prenosnega glasbenega predvajalnika, navigacijske naprave in še marsičesa drugega. Navadili smo se še na nekatere druge pripomočke in tehnologije, ki jih prej ali nismo poznali ali pa so bili rezervirani za največje tehnološke navdušence, denimo na drone, električne osebne prevoznike (skiroje, itd.), robotske sesalnike, in seveda mobilna omrežja LTE (4G). Kaj pa prinaša novo leto in desetletje?
Od leta 2020 do 2030 bo vse našteto še vedno pomembno, a priključile se bodo še nekatere nove tehnologije, ki smo jih zadnja leta videvali šele v prototipni fazi ali v maloserijskih izdelkih. Poglejmo najprej, kaj se nam obeta letos.
Izgledi za leto 2020
Pametni telefoni
Glede pametnih telefonov se obeta razburljivo leto. Glavna neznanka je še naprej na relaciji Huawei – Google, saj se marsikaj spremeni, če kitajski proizvajalec lahko znova začne uporabljati »polno« različico Androida z Googlovimi storitvami, aplikacijami in Trgovino Play. V vsakem primeru pa bo borba huda, kajti tudi drugi kitajski proizvajalci pritiskajo z vse boljšimi izdelki.
Na fotografskem področju bomo videli prehod na tipala s stotimi milijoni pik (in več), vsi telefoni bodo imeli po tri, štiri ali celo več objektivov.
Pri zaslonih bo poleg prepogljivih vse več takih z višjo frekvenco osveževanja, kar prinaša bolj gladko premikanje vsebine.
Pričakujemo tudi kakšno eksperimentiranje z materiali in baterijami.
Tako telefoni s prepogljivimi zasloni kot tisti s podporo omrežjem 5G bodo v letu 2020 dostopni širšemu krogu kupcev.
Računalniki
Tudi na računalniškem področju se obeta večja konkurenca. AMD je že predstavil novo generacijo procesorjev za prenosnike, zato bi Intel končno lahko dobil resno konkurenco, cene spodobno zmogljivih modelov pa bi utegnile pasti.
Igričarski modeli postajajo vedno lažji. Vendar pa obstaja meja, do kam jih lahko stanjšajo, tako zaradi hlajenja kot zaradi trajanja baterije.
Nadaljeval se bo tudi trend prenosnikov, prilagojenih za ustvarjalce vsebin. Ti imajo profesionalno kalibrirane zaslone z večjim barvnim razponom, nekatere priključke in druge lastnosti, ki igričarjem ali običajnim uporabnikom niso pomembne.
Bomo pa letos morda tudi na policah trgovin videli prve prenosnike ali tablice s prepogljivimi zasloni, potem ko so nas lani dražili predvsem telefoni. Vendar bodo te naprave še predrage za večino potrošnikov, okrog njih pa bo tudi veliko vprašanj glede vzdržljivosti zaslona in splošne krhkosti.
Mikromobilnost
Zanimivo bo videti, kaj se bo dogajalo na področju električne mikromobilnosti. Lani so se po mestih razmahnili e-skiroji, vendar so to še večinoma izdelki iz prejšnjega leta, prav veliko resnih novosti v 2019 nismo videli, morda bo 2020 glede tega bolj radodarno.
Pametne ure
Še naprej se bo dogajalo spajanje športnih in pametnih ur, saj vsaka skupina zase ponuja premalo dodane vrednosti.
Fotoaparati
Pri fotoaparatih pa je poudarek na snemanju videa, še posebej profesionalnega, neobdelanega, kar pa zanima tiste, ki se resno ukvarjajo vsaj z Youtubom, če že ne s televizijsko video produkcijo.
Kaj se nam obeta v tem desetletju?
Če začnemo z vidiki, ki nas lahko po eni strani navdušujejo zaradi obilice zmožnosti, a nas po drugi strani navdajajo z nelagodjem, ne moremo mimo množice tipal, vsesplošne povezljivosti, nadzora na vsakem koraku in vedno bolj prepričljivih lažnih vsebin.
Z razmahom 5G bomo obkroženi s tipali. Imeli jih bomo v svojih napravah – prenosnih in domačih –, v oblačilih, morda celo pod kožo. Vgrajena bodo v mestno in drugo infrastrukturo in bodo venomer sporočala stanje tega in onega. To nam bo omogočalo boljši nadzor, lažje načrtovanje, optimizacijo. Vendar bo zaradi tega še več kočljivih podatkov na diskih v podatkovnih centrih (v »oblaku«) in več potencialnih vstopnih mest, kjer se bodo hekerji poskušali dokopati do informacij.
Razen če ne bodo ukrepali zakonodajalci ali regulatorji, se bomo precej težje izognili prepoznavi obrazov – na letališčih, na ulicah, v javnih prostorih, trgovinah in drugod. Algoritmi so že postali dovolj dobri, tehnologija dostopna, baze podatkov se večajo, prepoznava je lahko skorajda hipna. Za določene namene, kot so iskanje storilcev kaznivih dejanj ali preprečevanje vandalizma in uličnega nasilja, je tovrstna pomoč dobrodošla. Vendar hkrati pomeni velik poseg v zasebnost in polnjenje »kartotek« z oznakami in opazkami, katerih izbris posameznik le stežka doseže.
Velika težava utegnejo biti tudi lažni video posnetki z zelo prepričljivimi obrazi – lahko znanih ljudi, kar se bo dogajalo najbolj pogosto, lahko pa tudi kakšnega naključnega posameznika, ki ga bo kdo želel očrniti ali izsiljevati. Načine, kako se boriti proti temu, bomo morali šele iznajti.
Vse v vidnem polju
Navidezna resničnost
Med tehnologijami, ki bodo v naslednjih letih doživele preboj ali propadle (oz. znova šle za kakšno desetletje v predale), sta zagotovo dodana in navidezna resničnost. Še posebej slednja se je v zadnjem času znašla na tankem ledu, saj ni izpolnila visokoletečih obljub. Ne igričarji ne kdo drug niso množično sprejeli neudobnih naglavnikov, zato se je njihov razvoj nekoliko upočasnil, pa tudi vsebin je bistveno manj od napovedanih. Uporabna je na primer v muzejih, šolah varne vožnje in še kje, vendar ne tako razširjena, kot si je industrija obetala. Povsem mogoče je, da bo VR obstala pretežno za tovrstne namene, za domačo uporabo pa bo izginila.
Nekoliko bolje kaže očalom in naglavnikom za dodano resničnost, pa tudi njenemu prikazu na zaslonih pametnih telefonov, na vetrobranskih steklih v avtu in podobnih načinih uporabe. Marsikje je smiselno kombinirati živo sliko s plastjo dodatnih informacij.
V avtu lahko pripomore k varnejši vožnji, saj ima voznik vse pomembno v vidnem polju, v industriji pa k hitrejšemu in lažjemu delu, ker so napotki prav tako ves čas pred očmi. Veliko pa bo odvisno od tega, kaj bo na tem področju pripravil Apple, ki ima tovrstna očala menda že več let v razvoju.
Dodano resničnost bomo imeli na različnih zaslonih in tudi »v zraku«, nameni njene uporabe pa bodo morali biti smiselni, da se bo prijela.
Zasloni
Veliko se bo v naslednjih letih dogajalo v povezavi z zasloni. Tako tistimi, ki jih imamo v žepu, kot istimi za v dnevno sobo. Če so zadnjih deset let prevladovali LCD-ji, se njihova dominacija počasi končuje. Prisotni bodo še dolgo, ker je tehnologija zrela in poceni, pa tudi izboljšave so še možne, vendar jih bodo začeli počasi izrivati zasloni OLED in morda še mikro LED.
Prvi so že zelo prisotni v telefonih, prodirajo pa tudi v prenosnike in televizorje. Z njimi prihajajo na cenovno raven, ki je dosegljiva širšemu krogu kupcev. Seveda pa prav ta tehnologija omogoča upogibanje in če smo se še lani spraševali, ali imajo telefoni (pa tudi tablice in prenosniki) s prepogljivimi zasloni sploh smisel, so že prvi tovrstni izdelki pokazali, da v tem vsekakor je vrednost. Pa tudi veselja ob uporabi ne gre zanemariti, je le nekaj posebnega preklopiti celoten zaslon.
Zato vsekakor pričakujemo, da bodo tovrstne naprave obstale in se uveljavile, na voljo bodo v različnih izvedbah, toda poleg njih bodo še vedno tudi povsem klasični, ploski telefoni in običajni prenosniki.
OLED je odličen glede barv in črnine, toda njegovi slabosti sta potencialno »zapečena« slika in degradacija skozi čas zaradi uporabe organskih spojin za diode, ki dajejo svetlobo. Tehnologija mikro LED poskuša z anorganskimi spojinami rešiti prav to, še vedno pa je vsaka pika svoj izvor svetlobe. Toda za zdaj je izdelava tovrstnih zaslonov še predraga za množično uporabo, ne dvomimo pa, da se bo to že v tem desetletju spremenilo.
Fotoaparat, ki pozna fotografa
Strojno učenje in računska fotografija sta termina, ki smo ju v zadnjem času veliko srečevali, v prihodnje pa ju bomo še pogosteje. Triki, kako z zajemom več posnetkov in njihovim lepljenjem v enega napraviti boljšo fotografijo, so v temelju zamajali fotografsko panogo in povzdignili pametne telefone.
A tu je še drugi vidik. Prepoznavanje motivov in načina uporabe lahko daje rezultate, ki so točno taki, kakršni so uporabniku všeč. Pri fotografiji in še marsikje drugod bomo v prihodnjih letih videli še več algoritmov, umetne inteligence in navideznih pomočnikov, ki se bodo trudili zagotoviti točno tisto, kar si uporabnik v danem trenutku želi. Upamo seveda, da bodo pri tem bistveno bolj uspešni kot doslej.
