Kako izboljšati svojo koncentracijo?

S preprostimi vajami izboljšajte svojo koncentracijo.

Se vam kdaj zgodi, da vaše delo prekine zvok ali vibracija telefona? Čeprav ste želeli le pogledati obvestilo, se 10 minut kasneje zalotite, kako še vedno brskate po telefonu. V času, ko našo pozornost prekinja cela množica motenj, se zdi, da je pozornost čedalje težje ohranjati.

Izboljšajte svojo koncentracijo

Sposobnost osredotočanja je mogoče in priporočljivo vaditi, saj brez nje ljudje težko funkcioniramo. Koncentracija pa pripomore tudi k zmanjšanju stresa in s tem k boljšemu duševnemu zdravju.

Čas pozornosti

Gotovo ste že kdaj imeli frustrirajoč občutek, da vam reči ne uspe narediti do konca v enem kosu, saj vas vedno nekaj ali nekdo zmoti.

Nič čudnega. Znana Microsoftova raziskava je pokazala, da se je sposobnost hkratnega opravljanja nalog z informacijsko zasičenostjo sicer povečala, s tem pa se je skrajšala pozornost povprečnega človeka – z 12 sekund leta 2000 na 8 sekund leta 2015.

Možgani so čudovito orodje. To dokazuje možganski mišičnjak Nik Škrlec, ki svoje možgane redno postavlja na preizkušnjo. Naš svet je postal preveč poln, da bi lahko brez ukrepanja ohranili dolgotrajno pozornost. Vendar se da. Obstaja celo nekaj rešitev.

Kako ostati pozoren?

Tudi če je naloga preprosta, denimo branje tega članka, vas lahko zmoti in vaše misli ponese drugam telefonski klic ali signal za sporočilo, zvok na radiu in televiziji ali pa druga oseba. Te motnje lahko nadzorujete – telefon nastavite na »tiho«, ugasnete radio in televizijo, se umaknete in prosite ljudi okoli sebe za mir.

Če pa vam misli brez razloga prepogosto odtavajo stran, se lahko razlogi za neosredotočenost skrivajo drugje.

Motnje pozornosti

Na osredotočenost oziroma zbranost lahko močno vplivajo motnje pozornosti in bolezni, kot je ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo), težave so lahko povezane tudi s hormonskimi nihanji. Na pozornost vplivajo tudi duševne motnje, denimo depresija ali anksioznost.
 

Branje je učinkovita vadba za možgane. Naročite se na e-novičnik po vaši izbiri in redno prebirajte številne kakovostne vsebine, ki jih boste prejeli na vaš e-naslov.

Možni vzroki so lahko tudi stresna obremenjenost oziroma občutek »polne glave«, preobremenjenost z drugimi težavami, nespočitost in celo neprimerna prehrana.

Če takšno stanje traja dlje časa, vsekakor razmislite, ali vas pesti katera od zgoraj naštetih težav. Če se vam to dogaja le občasno in bi radi okrepili svojo pozornost, pa se lahko lotite nekaterih vaj in uvedete nekaj sprememb.

Vaje za zbranost oz. koncentracijo

Ko se ujamete v spiralo nezbranosti, vas lahko iz nje potegne že nekaj preprostih vaj. Vrsta raziskav kaže, da lahko kognitivne sposobnosti, tudi koncentracijo, krepite kot mišice pri športu. Zato k tej vadbi spodbudite tudi svoje starše in otroke. Če boste vajam vsak dan namenili le nekaj minut, boste sposobnost koncentracije sčasoma tako okrepili, da se za vam za zbranost ne bo več treba truditi.

 

  1. Pet minut aktivno poslušajte sogovornika, podkast, TV ali radio. Poskusite si zapomniti čim več in po petih minutah povzemite, kar ste si zapomnili.  
  2. Berite in si poskusite zapomniti čim več. Po petih minutah povzemite, kar ste si zapomnili. Članek, ki ga ravnokar berete, je povsem primeren za takšno vajo. 
  3. Računajte in poskusite priti čim dlje. Začnite z 1 + 1, nato z 2 + 2 in nadaljujte po tem vzorcu. Lahko tudi množite. 
  4. Zamislite si predmet, v mislih ga opazujte z vseh zornih kotov in perspektiv ter ga poskusite nekomu opisati. 
  5. Igrajte se spomin. Poiščite kakšen vzorec v svoji okolici, pozorno ga opazujte in ga nato poskusite narisati ali opisati. Ne škodijo pa tudi igre, kot so pomnjenje vrstnega reda knjig na polici ali česa drugega.

Preverite še ostale vaje, ki izboljšujejo vaše kognitivne sposobnosti. Ko boste izboljšali svojo osredotočenost, se boste lažje lotili tudi meditacije ali treninga čuječnosti, ki dokazano pomagata pri koncentraciji. Pri delu boste učinkovitejši, naloge, ki zahtevajo fokus, pa vam ne bodo več povzročale toliko stresa.

Če se stanje ne izboljša, so to lahko zgodnji znaki demence, zato se posvetujte s svojim zdravnikom.
Zdravje, možgani, koncentracija
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.