Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

      Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

      Zdravje

      Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

      APRIL 2026 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 16. 04. 2026 ob 09:53:02

      V času epidemije s koronavirusno boleznijo cvodi-19 smo ljudje postali zelo pozorni na vse simptome in znake, ki se pojavijo in bi lahko pomenili okužbo. Med drugim so znak okužbe s covid-19 tudi izcedek iz nosu ali zamašen nos, izguba vonja ter bolečine v žrelu. Ti simptomi in znaki, ki so značilni tudi za ostala virusna obolenja, se prepletajo s simptomi in znaki, ki jih povzročajo alergije na pelode rastlin.

      Kako vemo, da gre za prehlad?

      Prehlad je najpogostejša okužba v vseh starostnih obdobjih. Odrasla oseba za prehladom povprečno zboli tri- do petkrat letno, otroci pa še pogosteje. Povzroča ga lahko preko 200 različnih virusov.


      Okužba se prenaša z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku po tem, ko obolela oseba kihne ali zakašlja, lahko pa tudi z dotikanjem okuženih površin in prenosom v usta ali nos. Okužba se hitro širi v zaprtih kolektivih. Družinski člani običajno zbolevajo v razmiku enega do pet dni.


      Diagnozo običajno postavimo s kliničnim pregledom, zdravimo pa le simptomatsko, torej z lajšanjem motečih simptomov. Med simptomi so najizrazitejši izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, solzenje oči, suh kašelj, lahko tudi blago povišana telesna temperatura in blag glavobol.


      Zdravljenje prehlada

      Pri zdravljenju je pomemben počitek, dobra hidracija, pomagamo si lahko z grgranjem tople slane vode, z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino, inhalacijami ter uporabo nosnih dekongestivov.


      Gre za benigno stanje, ki mine samo od sebe, redko pa se zaplete na primer z vnetjem sinusov ali srednjega ušesa, akutnim poslabšanjem astme ali okužbo spodnjih dihal.


      Prehlad običajno traja sedem dni, simptomi so najintenzivnejši med drugim in četrtim dnevom bolezni. Nato postopoma izzvenijo. Pri 25 % bolnikov ostane trdovraten kašelj, ki lahko traja še več tednov.


      Kako vemo, da nas muči seneni nahod?

      Seneni nahod ali alergijski rinitis imenujemo skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri preobčutljivih osebah po stiku z alergeni, ki jih vdihnejo.


      Alergeni so sicer neškodljive snovi, na katere se bolnikov imunski sistem neustrezno in burno odzove. Inhalacijski alergeni so lahko tisti iz zunanjega okolja (pelodi trav, dreves, zeli ter plesni) ali iz notranjega okolja (pršice, žuželke, živalski izločki, glive ter plesni).


      Glede na tip alergena ločimo sezonski ali celoletni alergijski rinitis. Sum postavimo z natančno anamnezo ter kliničnim pregledom, dokončno diagnozo pa potrdimo s kožnimi vbodnimi testi in krvnimi preiskavami z dokazovanjem protiteles proti specifičnim alergenom. Te preiskave izvaja alergolog ali otorinolaringolog.


      Bolezen se kaže s kihanjem, zamašenim nosom, vodenim izcedkom iz nosu, občutkom srbenja v nosu, očeh, ustih in žrelu, lahko tudi po koži, veznice so pordele, oči se solzijo, lahko se pojavi oslabljen voh, kašelj in pri hujšem poteku še glavobol.


      Bolezen je benigne narave, lahko pa močno slabša kvaliteto življenja. Težave običajno trajajo daljši čas. V primeru sezonskega rinitisa težave sovpadajo s cvetenjem določenih rastlin, v primeru celoletnega rinitisa pa s stikom z znanim alergenom.

      Zdravljenje senenega nahoda

      Praviloma zdravimo le moteče simptome – uporaba sistemskega antihistaminika, nosnega dekongestiva ali kortikosteroidnega pršila ter antihistaminika v obliki kapljic za oči.


      V primeru hudih težav je v določenih primerih možna tudi imunoterapija, torej zdravljenje z izpostavljanjem majhnim odmerkom alergenov v obliki podkožnih injekcij ali zdravil, ki jih bolnik zaužije z namenom, da se telo nanje »navadi« in postanejo simptomi blagi.


      Simptomi se precej prekrivajo

      Simptomi in znaki prehlada ter senenega nahoda se precej prekrivajo, vendar pa je vseeno mogoče opaziti tudi kar nekaj razlik, ki so nam v pomoč pri postavljanju diagnoze.



      PREHLAD SENENI NAHOD
      IZCEDEK IZ NOSU sprva voden, nato rumen ali zelen voden izcedek
      ZAMAŠEN NOS pogosto pogosto
      IZGUBA VOHA lahko lahko
      KIHANJE pogosto pogosto
      SRBENJE V NOSU redko izrazito
      BOLEČINE V ŽRELU pogosto bolj srbenje, praskanje
      SOLZENJE OČI lahko pogosto
      VNETE VEZNICE / pogosto
      KAŠELJ pogosto običajno v povezavi z astmo
      VROČINA lahko /
      GLAVOBOL blag blag ob hujšem poteku
      TRAJANJE 7-14 dni lahko več mesecev – sezonsko pojavljanje ali ob izpostavitvi znanemu alergenu
      ZBOLEVANJE DRUŽINSKIH ČLANOV pogosto /

      Predvsem moramo biti pozorni na trajanje in potek bolezni, na morebitno sezonsko pojavljanje, na izcedek iz nosu, ki se pri obeh razlikuje, na prisotnost vročine ter širjenje bolezni v istem gospodinjstvu. Tudi odziv na uporabo antihistaminika nam je lahko nekoliko v pomoč. Če smo v dilemi in si z omenjenimi predlogi težav ne moremo omiliti, je prav, da se obrnemo na izbranega družinskega zdravnika, ki bo po pregledu postavil diagnozo in ustrezno ukrepal.


      Na spletnih straneh ARSO in NLZOH je mogoče dobiti informacije o obremenjenosti zraka z alergeni, na spletu so dostopni tudi koledarji cvetenja.
      Maja Kolšek Šušteršič

      Maja Kolšek Šušteršič

      dr. med., spec. druž. med.


      Tekom študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani je sodelovala pri Projektu Virus, projektu Medimedo ter v Sekciji za tropsko in potovalno medicino. Tri leta je delala tudi kot svetovalka na Klicu v duševni stiski v okviru Psihiatrične klinike v Ljubljani. Po zaključenem študiju se je udeležila humanitarne odprave v Zambijo in še vedno dela kot koordinatorica odprav za to destinacijo. Specializacijo iz družinske medicine je opravila v ZD Ljubljana center ter v isti enoti delala kot specialistka družinske medicine še dve leti in pol, od tega eno leto kot vodja ZVO. Opravila je tečaj in izpit iz dodatnih znanj iz paliativne oskrbe ter leto in pol enkrat tedensko delala v mobilnem paliativnem timu v okviru SB Jesenice. Trenutno je zaposlena v Zdravstvenem centru Lorena.

      Ključne besede:

      zdravstveni nasvet, zdravje, preventiva

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}