Zdravje
Pomanjkanje spanja prinaša številna tveganja
MAJ 2019 | čas branja:
Zadnja sprememba: 30. 05. 2019 ob 10:31:58
Prava dolžina spanca naj bi bila od sedem do devet ur na dan. V našem spletnem testu, v katerem so sodelujoči ocenjevali svoje spalne navade, so rezultati pokazali, da jih 70 % spi v tem okviru. Kaj pomenijo ti podatki in kakšna so tveganja tistih, ki jih pesti pomanjkanje spanja, je komentirala specialistka za motnje spanja.
Prednosti spanca
Da je spanec dober, poslušamo že od otroštva, a nasvet o priporočljivi dolžini spanja večkrat preslišimo. Znano je, da so ob kakovostnem spancu možgani spočiti in učinkoviti. Če spimo slabo, je stopnja stresa višja kot sicer.
Kakovosten spanec tudi spodbuja socialne interakcije in možnost odločanja ter pomaga pri ohranjanju spomina. Prav tako nas varuje pred povišanim krvnim pritiskom in prinaša še številne druge koristi.
Če naj bi spali od sedem do devet ur na noč, pa manj ali več spanja že povečuje tveganje na omenjenih področjih.
Toda zdravniki ne priporočajo le dovolj spanca, pač pa tudi dovolj dobrega spanca. To pa pomeni predvsem, da hodite spat vedno ob isti uri in da odstranite vse dejavnike, ki bi utegnili motiti vaš spanec. Tudi spanje je treba načrtovati.
Pomanjkanje spanja je moderno
Kar 30 % sodelujočih v našem spletnem testu spi manj ali več, kot je priporočeno. To lahko kaže tudi na precej uveljavljeno mnenje, da je štiri, pet ali celo manj ur spanca dovolj.
Specialistka za motnje spanja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar opaža, kako je to, da nekdo malo spi, postalo vrlina: »K temu prispevajo tudi mediji, ki izpostavljajo, kako nekateri znani, uspešni politiki, poslovneži ipd. potrebujejo malo spanja in so zato bolj učinkoviti.«
V Slovenski skupini za spanje se zato v okviru mednarodnih združenj in akcij trudijo ozaveščati tako laično kot strokovno javnost, zakaj je spanje pomembno. Specialistka opaža, da se uspešni poslovneži čedalje bolj zavedajo pomena spanja, boljše učinkovitosti in delovne uspešnosti naspanega delavca.
Marsikdo pa dela še napako, da primanjkljaj spanja poskuša nadomestiti konec tedna.
A po besedah dr. Barbare Gnidovec Stražišar se ne da spati na zalogo.
Desinhronizacija notranjih ritmov dolgoročno namreč lahko vodi v obolenja.
Vzemite si več časa za spanje
V sodobni družbi je kronični stres, ki je povezan s kroničnim pomanjkanjem spanja, postal sinonim za pridnost in nekaj normalnega. Ljudje o zanemarjenem spancu zato enostavno ne govorijo več.
Ob tem velja upoštevati nasvet dr. Barbare Gnidovec Stražišar. Če se kroničnemu stresu ne moremo izogniti, je spanje namreč tisto, ki ga lahko nadzorujemo in obvladamo.
»Enostavno si moramo vzeti čas za zadostno količino spanca, saj lahko naspani bolje obvladujemo stres in s tem preprečimo dodatne posledice,« svetuje dr. Barbara Gnidovec Stražišar.