Zdravje
Soočanje s pritiski: Kako premagovati stres?
JULIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 13. 07. 2026 ob 13:06:16
Stres je negativna reakcija človeka na situacijo, v kateri se je znašel in ima občutek, da se z njo ne zna uspešno spoprijeti. V življenju so razlogi za stres lahko zelo različni - od obremenitev na delovnem mestu do partnerskih in družinskih situacij. Gre za dogodke, za katere posameznik ocenjuje, da so zanj pomembne, a jih ne zna ali ne zmore obvladovati. Kako torej premagati stres?
Kazalo vsebine
- Kako prepoznati znake prekomernega stresa?
- Kako si pomagati in izboljšati svojo sposobnost obvladovanja stresa?
- Stres in profesionalni športniki
- Vloga trenerja in podporne ekipe pri premagovanju stresa
Kako prepoznati znake prekomernega stresa?
»Doživljanje stresa poteka v treh fazah. V prvi fazi ugotovimo, da smo pod stresom. V drugi se s stresom začnemo spopadati - bolj ali manj uspešno. Če nismo uspešni, če so stresorji premočni in trajajo predolgo, lahko pride do faze izčrpanosti ali celo izgorelosti, ki ima lahko na življenje posameznika precej težke in dolgotrajne posledice,« pojasnjuje Robert Misja.
Zato je pomembno, da posameznik čim hitreje, v čim zgodnejši fazi stresnega procesa prepozna znake stresa. Na fizičnem nivoju se lahko pojavljajo glavoboli, hitrejše bitje srca, bolečine v želodcu, prebavne motnje, pospešena presnova, bolečine v hrbtu, bolečine pri srcu …
Vedenjski znaki se kažejo v motnjah spanja, povečanem ali zmanjšanem apetitu, zmanjšanjem spolne aktivnosti in nagnjenju h kritiziranju. Drugi psihološki znaki so povezani predvsem z emocionalnimi občutji. Ljudje postanejo nervozni, depresivni, razdražljivi, v strahu in sumničavi. Težave imajo s koncentracijo, hitro se utrudijo, imajo občutke zmanjšane sposobnosti. Obvladujejo jih tudi negativne misli.
Kako si pomagati in izboljšati svojo sposobnost obvladovanja stresa?
»Ljudje se zelo razlikujemo v naravni odpornosti na stresne situacije. Nekatere skoraj paralizira že objektivno gledano majhna doza stresa, drugi odlično funkcionirajo tudi ob nenehni prisotnosti večjega števila močnih stresorjev,« pove Robert Misja.
Osnova izboljšanja sposobnosti obvladovanja stresa je v spoznavanju in zavedanju problematike stresa. Spoznati je treba stresorje: kaj posamezniku v življenju predstavlja velik stres in spoznati svoje (učinkovite in neučinkovite) načine reagiranja.
Naučiti pa se moramo tudi spretnosti obvladovanja stresa:
- načrtovanje in reševanje problemskih situacij,
- postavljanje realnih ciljev,
- učenje in izvajanje tehnik fizičnega sproščanja in spreminjanja načina razmišljanja.
Tehnike obvladovanja stresa lahko delimo na fizične in mentalne tehnike. Mentalne tehnike so usmerjene v način razmišljanja:
- kako dojemamo stresno situacijo,
- koliko se izpostavljamo stresnim situacijam,
- kako se nanje pripravimo, zmanjšujemo pomembnost dogodkov in zmanjšujemo negotovost situacije.
Stresa se lahko lotimo tudi širše s preoblikovanjem življenjskega stila: z ustrezno prehrano, z dovolj gibanja in skrbjo za telesno zdravje, s kvalitetnejšim preživljanjem prostega časa in nasploh s spremembo življenjskih prioritet ipd.
Fizične tehnike obvladovanja stresa so usmerjene predvsem na aktivno sproščanje telesa preko dihalnih tehnik, avtogenega treninga, progresivne mišične relaksacije, tudi joge ipd.
»Težko je izpostaviti in posebej priporočiti katerokoli tehniko sproščanja,« pojasnjuje Robert Misja. Načeloma mora vsak posameznik v konkretni situaciji najti zanj najučinkovitejšo tehniko. Poudariti velja, da je stresno stanje načeloma težko obvladati zgolj z eno tehniko, najboljše rezultate običajno daje sklop tehnik.
Stres in profesionalni športniki
V profesionalnem športu je stres povezan predvsem z doseganjem želenih oziroma pričakovanih rezultatov. Športniki, ki se skozi ozko selekcijsko sito uspejo prebiti do profesionalne športne ravni, se s pritiskom rezultata srečajo že zgodaj v pubertetnem obdobju. Večina jih zato oblikuje svoj način obvladovanja pritiskov, ki jih prinaša tekmovanje. Običajno so vzorci soočanja in obvladovanja stresa dovolj funkcionalni, da stres pretirano ne vpliva na njegov rezultat.
Ravno slabši rezultati pa običajno kažejo, da je nekaj narobe, in pogosto je to točka, ko se športniki skupaj s trenerji in svojimi zaupniki začnejo ukvarjati in spraševati tudi o psiholoških dejavnikih (ne)uspeha in po potrebi k sodelovanju povabijo tudi športnega psihologa.
Največji stres športniki doživljajo pred tekmo oziroma nastopom. Z začetkom tekme se stopnja stresa praviloma zniža, kljub vsemu pa so situacije, ko ni tako oziroma med samim nastopom stopnja stresa lahko močno naraste. Da bi športniki te situacije kar najbolje obvladovali, je priporočljiva temeljita športno-psihološka priprava, ki traja daljše obdobje, tudi leto ali več pred samim nastopom. To je najboljši način, da športnik pričakuje in obvladuje tudi izredne stresne situacije, ki se sicer v karieri pojavljajo redko, a običajno ravno v najpomembnejših trenutkih kariere. Če športnik na te situacije ni pripravljen vnaprej, ga vedno znova presenetijo in praviloma negativno vplivajo na nastop.
Vloga trenerja in podporne ekipe pri premagovanju stresa
Trener s svojim strokovnim timom je izjemno pomembna figura tudi v reguliranju psiholoških reakcij športnika, pojasnjuje Robert Misja. Pregovor, da mora biti trener tudi dober psiholog, ima realno podlago.
Potrebno je ločiti med profesionalnim športom, rekreativnim športom in športom mladih. Predvsem v slednjem je mnogo preveč stresa in pritiskov, ki jih povzročajo neizkušeni in pretirano tekmovalni trenerji, skupaj z neukimi starši. O tej problematiki pa se pri nas še vedno premalo govori.
V profesionalnem športu trenerji niso zadolženi zgolj za taktični načrt tekme, ampak tudi vodijo športnike skozi različne situacije, ki jih ponuja tekma in jih ni mogoče v celoti vnaprej predvideti. Trenerji, ki imajo občutek za psihološko dogajanje na tekmi in ki natančno poznajo svoje športnike že na podlagi njihovih neverbalnih reakcij, lahko z raznimi posegi med tekmo vplivajo na boljšo igro in nenazadnje obvladovanje stresnih situacij.
(Profesionalni) športniki lahko z leti in nastopi nabirajo izkušnje, vedno bolje prepoznavajo in poznajo svoje vzorce (psihološkega) funkcioniranja. Če imajo dober trenerski tim, mu ta pri tem s svojimi izkušnjami in znanji lahko precej pomaga.
V zadnjih tridesetih letih je prišlo tudi v Sloveniji do množične vključitve športnih psihologov strokovne time ekip in individualnih športnikov, kar je dodatno doprineslo k širjenju znanj o psihološki pripravi. Nekoč je bila to tabu tema, danes je to nekaj običajnega in skoraj samoumevnega.
