Zdravje
Zakaj pozimi večkrat zbolimo?
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 02. 2026 ob 11:49:23
Kako to, da pozimi večkrat smrkamo, kašljamo in kihamo kot pozimi? Je razlog res samo ta, da se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, ali na to vpliva tudi mraz? Preberite, zakaj so bolezni dihal pogostejše v hladnejšem delu leta in kako se lahko obvarujemo pred njimi.
Virusne okužbe dihal (prehlad, gripa, RSV, covid-19, vneto žrelo in podobne) so najpogostejše v jesenskih in zimskih mesecih.
Med razlogi za to so:
- zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer je možnost okužbe večja,
- oslabitev imunskega sistema zaradi pomanjkanja vitamina D,
- oslabitev imunske obrambe v nosni votlini zaradi nižjih temperatur.
Virusne okužbe dihal lahko preprečimo z enostavnimi ukrepi, kot so:
- prezračevanje prostorov,
- vlaženje zraka,
- redno umivanje rok,
- omejitev stikov z ljudmi,
- uporaba zaščitne maske,
- kašljanje in kihanje v rokav ali robček,
- uravnotežena prehrana, uživanje tekočin in gibanje na svežem zraku,
- vsakodnevno uživanje vitamina D,
- cepljenje.
Ko pri sebi opazite znake okužbe z boleznijo dihal, ostanite doma in počivajte. Izogibajte se stikom z drugimi osebami in uživajte dovolj tekočin.
Zakaj se virusi pozimi širijo hitreje?
Morda ste tudi vi ali vaši otroci pozimi nekaj dni počivali zaradi gripe, težje oblike prehlada, covida-19 ali okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Število virusnih obolenj dihal se res občutno poveča v jesenskem in zimskem času, čeprav so virusi v naši okolici prisotni vse leto.
Zadrževanje v zaprtih prostorih je eden poglavitnih razlogov za hitro širjenje virusov. Zunaj je mrzlo, mi pa smo raje na toplem. Doma, v pisarni, šoli, ambulanti in trgovini smo v družbi drugih ljudi, zato se virusi učinkoviteje prenašajo z osebe na osebo. Svoje doda še suh zrak, ki v prostoru kroži počasneje. Virusi se v njem obdržijo dlje časa, zato je večja verjetnost, da jih bomo slej kot prej vdihnili.
Drugi pomemben dejavnik je pomanjkanje vitamina D, ki ga prebivalci našega podnebnega pasu občutimo zaradi daljših zimskih noči in oblačnega vremena. Telo ga potrebuje zaradi zdravja kosti in zob, absorpcijo kalcija in krepitev imunskega sistema. Z oslabljenim imunskim sistemom lažje podležemo virusom in hitreje zbolimo.
Kako na širjenje bolezni dihal vpliva mraz?
V znanstveni reviji The Journal of Allergy and Clinical Immunology so bili leta 2023 objavljeni rezultati študije, ki je potrdila, da hladen zrak oslabi imunsko obrambo v nosni sluznici. Znižanje temperature v nosni sluznici za 5 stopinj Celzija uniči približno polovico od več milijard koristnih bakterij, ki predstavljajo prvo obrambno črto pred vsiljivci. Ko skozi nosnice v telo vstopi virus, celice v nosni votlini začnejo ustvarjati velike količine zunajceličnih veziklov (EV), majcenih kopij samih sebe. Namesto na prave celice se virusi vežejo nanje, telo pa jih nato skupaj z vezikli izloči s sluzastim izcedkom (po domače smrkljem), še preden bi se lahko prekomerno razmnožili. Mraz močno oslabi zunajcelične vezikle, kar virusom omogoči prosto pot do dihal.Ali se lahko prehladimo zaradi mokrih las ali nogavic?
Zdravniki iz Triglav medicinskega centra so nam na vprašanje, ali se lahko prehladimo, če si ne posušimo posušimo mokrih las, hodimo po stanovanju brez copatov ali imamo mokre nogavice v premočenih čevljih, odgovorili:
»Izhlapevanje vode s površine telesa porablja našo toploto, zato se lahko na ta način učinkoviti hladimo – primer tega je potenje. Kadar je naša temperatura v mejah normale, potrebe po tem ni, tako da ob izhlapevanju vode iz mokrih las ali mokrih nogavic teoretično lahko pride do neželenega hlajenja našega telesa. Sledijo mu določeni fiziološki odzivi, ki poizkušajo zadržati toploto v našem telesu. Eden izmed njih je zoženje žil, do katerega pride tudi na področju naših sluznic. Posledica tega je slabša prekrvaljenost nosne sluznice, prvega ombrambnega zidu pred respiratornimi virusi, kar teoretično res lahko vodi v večjo dovzetnost za prehlad oziroma gripo. Še zdaleč pa to ni edini razlog za to, da zbolimo.«
Ob tem so poudarili, da ne poznajo nobene raziskave, ki bi potrjevala zgoraj zapisano, zato izhajajo zgolj iz fizioloških mehanizmov, na katerih slonijo omenjene hipoteze.
Kako se pozimi zaščititi pred virusi?
Čeprav se zdi, da se pozimi ne moremo izogniti virusnim obolenjem, lahko z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšamo tveganje za okužbo:- Prezračevanje prostorov, v katerih se zadržuje več ljudi, naj bo v zimskem času čim bolj pogosto in učinkovito. Večkrat dnevno za 15 minut odprite okna in vrata, da v prostore vstopi zunanji svež zrak.
- Redno umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužb z respiratornimi virusi. Dobro si očistite dlani, hrbtne strani rok in prostore med prsti. Ko si rok ne morete umiti, uporabite vlažilne robčke ali razkužilo.
- Omejitev stikov z ljudmi lahko pomaga preprečiti okužbo, saj se bolezni dihal prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju in govorjenju. Pozimi se v prostorih, kjer je veliko ljudi (trgovski centri, kinodvorane, koncertne dvorane, letališča) zadržujte čim manj časa.
- Uporaba obraznih zaščitnih mask je priporočljiva vsem, ki spadajo med ranljive skupine v okoljih, kjer je hkrati prisotnih veliko ljudi. Masko uporabite tudi kadar sami kažete znake okužbe dihal, saj z njo zmanjšate možnost prenosa bolezni.
- Kašljanje in kihanje v rokav ali robček zmanjša tveganje za okužbo drugih ljudi. Kadar kašljate ali kihate v dlan, z dotikom prenašate kužne kapljice na površine, kot so kljuke, držala, jedilni pribor in podobno. Robček po uporabi vrzite v koš za smeti, roke pa si dobro umijte.
- Uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, uživanje tekočine in gibanje na svežem zraku pomagajo krepiti odpornost.
- Vsakodnevno jemanje vitamina D v zimskem času zmanjšuje tveganje za prehlad, gripo in druge respiratorne bolezni, saj vitamin D krepi imunski sistem in zavira vnetne procese v telesu. Uživamo ga lahko s prehrano (vsebujejo ga ribe, mlečni izdelki in jajca) ali kot prehransko dopolnilo (o priporočeni količini se pogovorite z zdravnikom).
- Cepljenje proti covidu-19, gripi in pnevmokoknim okužbam učinkovito in varno preprečuje bolezni. Z njim sebe in bližnje na preprost način zaščitite pred težjimi posledicami okužbe z respiratornimi virusi.
Kako čim hitreje okrevati pri boleznih dihal?
Ko pri sebi opazite znake okužbe z boleznijo dihal, ostanite doma in počivajte, sploh če imate povišano telesno temperaturo. Izogibajte se stikom z drugimi osebami, zlasti majhnimi otroki, nosečnicami, kroničnimi bolniki in starejšimi.
Telo med boleznijo z znojenjem, dihanjem in izločanjem sluzi izgubi več vode kot običajno, zato je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine. Otroci z blagim kašljem in zamašenim nosom lahko obiskujejo šolo ali vrtec, doma pa naj ostanejo s povišano temperaturo, bruhanjem in drisko.
Povišano telesno temperaturo (nad 38 stopinj Celzija) si lahko lajšate z zdravili za znižanje telesne temperature, ki vsebujejo paracetamol (primeren je tudi za otroke). Zamašen nos pa odmašite z inhaliranjem vodne pare, ki ji lahko dodate kapljico eteričnega olja ali z razprišili, ki izboljšajo prehodnost dihalnih poti.
Če se bolezen poslabša z dušečim kašljem, dolgotrajno vročino, pomanjkanjem apetita ali s hitrim, sunkovitim in piskajočim dihanjem, se posvetujte z zdravnikom. Pri otrocih bodite posebej pozorni, če večino dneva prespijo ali dihajo zelo počasi.
Glede na to, da so okužbe z respiratornimi virusi pozimi pogostejše, so v tem času bolj zasedene tudi čakalnice in ambulante. S sklenjenim zavarovanjem Zdravnik 360 se lahko izognete čakanju in morebitnim dodatnim okužbam in se kar od doma posvetujete z zdravnikom družinske medicine ali pediatrom.
