Kako se izogniti trku z divjadjo?

Voznik mora biti pripravljen na nevarnost trka z divjadjo.

»V trkih z divjadjo je vedno le voznik tisti, ki je lahko na nevarnost pripravljen in jo lahko tudi edini prepreči, zato ne sme prelagati odgovornosti za trk na divjad,« pravi dr. Boštjan Pokorny. Z njim smo iskali odgovor na vprašanje, kako preprečiti trk z divjadjo.

1. Previdni bodite v vseh letnih časih

Da bi vedeli, kako preprečiti trk z divjadjo, je dobro začeti z vprašanjem, kdaj je tveganje največje. Vendar, kot pojasnjuje dr. Boštjan Pokorny, profesor, lovec in raziskovalec, na to ni enostavnega odgovora. Vsaka živalska vrsta ima namreč svoj življenjski ritem, ki vključuje tudi, kako se vede in giblje, oziroma kako pogosto prehaja ceste.

 

Največ srnjadi je povožene spomladi, še zlasti aprila in maja. Tedaj srnjad začne z oblikovanjem svojih teritorijev. Del teritorialnega obnašanja je tudi preganjanje druge srnjadi, zlasti enoletnih srnjakov.

 

Nasprotno je največ jelenjadi in divjih prašičev povoženih jeseni in v začetku zime. Razlog je biološki ritem vrst: višek parjenja jelenjadi je konec septembra, divjih prašičev pa decembra. Poleg tega se v tem času jelenjad pogosto sezonsko seli iz višjih v nižje predele.

 

Omeniti pa moramo tudi človeški vpliv. Ljudje so namreč jeseni, zlasti zaradi nabiranja gob in kostanja, veliko v gozdu in s tem močno vznemirjajo živali.

 

Dr. Boštjan Pokorny pravi, da je izmed vseh vrst divjadi v trkih z vozili pri nas najpogosteje udeležena srnjad. Tveganje za trke je zato vendarle največje spomladi, čeprav morajo biti vozniki previdni v prav vseh letnih časih.

 

2. Previdni bodite povsod

Najpogosteje so v trkih z vozili udeležene tri vrste parkljaste divjadi:

 

  • srnjad,
  • jelenjad
  • in divji prašič.

 

Zlasti srnjad je prisotna po vsej Sloveniji, zato bi težko rekli, da so določena območja bolj izpostavljena, razlaga dr. Boštjan Pokorny.

 

Število trkov z divjadjo na nekem območju je odvisno od več dejavnikov:

 

  • gostote cestnega omrežja,
  • gostote in povprečne hitrosti prometa
  • ter vrste tam živeče divjadi in njenega števila.

 

Na splošno je največ trkov s srnjadjo v severovzhodni Sloveniji, v nižjih predelih Gorenjske, Koroške, jugovzhodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini. Največ jelenjadi je povožene v južni Sloveniji, največ divjih prašičev pa na Primorskem.

 

A kot kažejo podatki v spodnji tabeli, je na naših cestah povoženih še veliko drugih prostoživečih živali, zato previdnost prav nikjer ni odveč.

 

 

3. Varni na cesti s sredstvi za zmanjšanje trkov z divjadjo

Razen previdnosti vsakega voznika za preventivo skrbijo tudi upravljavci cest, kot sta Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in DARS, ter lovska organizacija. V preteklih letih so vsi veliko vlagali v razvoj in izvedbo najprimernejših ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo.

 

Zvočne odvračalne naprave

Že pred desetletjem so se kot učinkovite izkazale zvočne odvračalne naprave.

 

Te so opremljene s posebnimi senzorji, ki naprave aktivirajo, ko se približuje nevarnost, tj. vozilo. Tedaj začnejo v nekajsekundnih intervalih oddajati zvoke visokih frekvenc, ki na parkljarje delujejo zastrašujoče oz. jih odvračajo od prečkanja ceste. Ko nevarnost mine oz. avtomobil odpelje, naprave utihnejo, cesta pa postane za divjad zopet normalno prehodna.

 

Te naprave DRSI od leta 2006 namešča na najbolj problematične krajše odseke državnih cest. DARS od leta 2016 z njimi varuje priključke na nekatere avtoceste.

 

Modri odsevniki

V letu 2016 smo v Sloveniji prvič preizkusili t. i. modre odsevnike.

 

Tudi odsevniki so aktivni le, ko jih obsveti bližajoče se vozilo. Posebne odbojne celice na njih so konstruirane tako, da ob osvetlitvi avtomobilskih žarometov lomijo svetlobo stran od ceste. Tako ustvarjajo neke vrste svetlobno ograjo, ki se prekine, ko se vozilo odpelje, živali pa lahko takrat cesto varno prečijo.

 

Svetlobni odsevniki so zaradi precej nižje cene in zmanjšanja števila povožene srnjadi še zlasti primerni za daljše odseke cest, ki prečkajo odprte površine.

 

Dinamični prometni znaki

V sklopu projekta Life DinAlpBear pa sta bila na dva problematična odseka ceste Škofljica–Kočevje v letu 2016 in 2017 nameščena sistema t. i. dinamičnih prometnih znakov.

 

Večje živali jih aktivirajo, ko se približajo s senzorji varovanemu cestnemu odseku. Znaki začnejo takrat utripati in tako opozarjajo voznike na nevarnost. Ko nevarnosti ni, znaki niso osvetljeni. Zaradi tega je odziv voznikov nanje precej večji kot ob klasičnih znakih, kar kaže tudi značilno zmanjšanje hitrosti vožnje tedaj, ko znaki utripajo oz. so aktivni.

 

Na področju preprečevanja trkov vozil z divjadjo je Slovenija v zadnjem desetletju v širšem prostoru postala ena vodilnih držav.

 

Tudi glede zanesljivosti podatkov in spremljanja statistke trkov z divjadjo je Slovenija v Evropi ena izmed vodilnih držav.

 

4. Ne bodite šibka točka prav vi

Zgoraj omenjeni sistemi pa imajo tudi svoje pomanjkljivosti in šibke točke. Največja je žal – človek. Dogaja se namreč, da ljudje tovrstne sisteme poškodujejo ali ukradejo. Ob tem se ne zavedajo, kako pomembno lahko vplivajo na cestnoprometno varnost oziroma na tveganje za vse udeležence v cestnem prometu.

 

Naprave se lahko poškodujejo med različnimi deli ob cestah (npr. košnja, pluženje snega).

 

Slabost vseh vrst odvračalnih sistemov je tudi, da se živali sčasoma na takšno »motnjo« navadijo. To pomeni, da je njihova učinkovitost predvsem kratkotrajnega značaja. A s primernim načrtovanjem, na primer s spreminjanjem lokacij odvračal in ponovni namestitvi na nek odsek po preteku nekaj let, lahko slednjo težavo dokaj ustrezno premostimo, pravi dr. Pokorny.

 

Vsaj kratkoročno pa tovrstne naprave močno vplivajo na zmanjšanje števila trkov z divjadjo in večjo varnost na cesti, zato jim pustite, da opravijo svojo nalogo.

 

5. Bodite pripravljeni, če se vseeno zgodi

Ne glede na vse se lahko vseeno zgodi, da trčite v divjad. Zato je dobro, da ste pripravljeni tudi na to možnost.

 

V Zavarovalnici Triglav je povprečna škoda na vozilih, ki so bila udeležena v nesreči z divjadjo, približno 1.000 EUR na vozilo.

 

Za kritje škode poskrbite z ustreznim zavarovanjem, to je s splošnim avtomobilskim kaskom ali z delno kombinacijo kaska D – živali. Več o zavarovanju in kako ravnati ob tovrstni škodi, pojasnjujemo v članku.

avto, varna vožnja, preventiva, avtomobilsko zavarovanje, pomlad, zima, potovanja, jesen
Preberite tudi