Kako k specialistu in brezskrbno spet do zdravja?
Vse, kar morate vedeti o napotitvi k specialistu.

V Sloveniji gremo vsako leto k osebnemu zdravniku v povprečju približno trikrat. A skoraj vsak šesti bolnik rešitev za svojo zdravstveno težavo najde šele pri specialistu. Pa res veste vse o napotitvi na specialistični pregled?

Zakaj sploh k specialistu?

Napotitve k specialistom so v Sloveniji pogostejše kot ponekod drugod v Evropi, kjer je k specialistu v povprečju napoten vsak deseti ali pa celo vsak petdeseti bolnik.

 

»Ko se odločamo o tem, ali pacienta napotiti k specialistu, zdravniki na primarni ravni vedno tehtamo, koliko znanja imamo in koliko lahko pacientovo težavo rešimo sami,« pojasnjuje Marjan Berginc, dr. med., specialist družinske medicine iz Slovenskih Konjic, »Moj zdravnik 2016« po izboru bralcev revije Viva. »Če to znanje manjka ali pa so potrebne diagnostične preiskave, ki jih na primarni ravni ne moremo narediti, sledi napotitev na sekundarno raven.«

 

Nujno, hitro ali redno?

Ko zdravniki presojajo, ali bolnika napotiti k specialistu, se odločajo tudi o tem, kako hitro mora biti obravnavan. Izbirajo med kategorijami nujno, hitro in redno.

 

»Zdravniki pacientom ne želimo slabega. Čisto vsakemu bi privoščili, da bi bil na vrsti v 24 urah. A sistem tega ne dopušča. Tako nujno zdravljenje pripada tistim, ki jim grozi invalidnost ali celo smrt, če zdravniške obravnave ne bi bili deležni takoj. Napotnica nujno velja samo 24 ur in jo lahko pacient izkoristi samo enkrat,« pojasnjuje družinski zdravnik.

 

Vse, kar ni nujno, na napotnici dobi oznako hitro. To pomeni obravnavo v treh mesecih.

 

Druga možnost pa je oznaka redno, kar pomeni do pol leta čakanja na prvo obravnavo pri specialistu.

 

Napotnico z oznako nujno lahko pacient izkoristi samo za enkraten pregled. Napotnica z oznako hitro in redno pa je izdana tudi za nadaljnje zdravljenje v določeni specialistični ambulanti, in sicer največ za obdobje enega leta.

 

 

Kaj pa v primeru napačne delovne diagnoze?

Zdravniki na napotnicah specialistom določijo tudi pooblastila, katere zdravstvene storitve smejo opraviti.

 

»Imamo tri možnosti,« pove Berginc. »Specialista lahko zaprosimo za pregled in mnenje. Pooblastimo ga lahko za zdravljenje osnovne bolezni oziroma poškodbe ali pa za napotitev na zdravljenje k drugim specialistom.«

 

Običajno – ne pa tudi vedno – osebni zdravniki na napotnici obkrožijo vse tri možnosti. Če bi se izkazalo, da so se pri delovni diagnozi zmotili, bi tako specialist bolnika lahko neposredno napotil naprej k drugemu specialistu, ne pa nazaj k osebnemu zdravniku po novo napotnico.

 

Koliko specialisti sploh vedo o pacientih?

Poleg delovne diagnoze in kratkega opisa zdravstvenih težav bolnika, ki ju osebni zdravnik še napiše na vsako napotnico, je specialistom pri delu nadvse v pomoč tudi dokumentacija o vseh relevantnih predhodnih zdravstvenih preiskavah.

 

»Vsekakor je delo v ambulanti lažje, ko poznaš zgodovino bolnika,« pravi Andrej Moličnik, dr. med., ortoped z Oddelka za ortopedijo UKC Maribor. »Bolniki naj se zato pred pregledom pri specialistu posvetujejo z osebnim zdravnikom, kaj vse naj prinesejo na pregled,« svetuje.

 

Da bi bili na pregled kar najbolje pripravljeni, se pred obiskom specialista z osebnim zdravnikom posvetujte, kaj vse morate prinesti s sabo.

 

Razlike v dokumentaciji, ki jo k Moličniku prinesejo bolniki, so velike – nekateri imajo množico že opravljenih preiskav, drugi pridejo z golo napotnico. »Glede na kompetence in obremenjenost primarne ravni je jasno, da osebni zdravniki pacientov ne morejo vedno optimalno pripraviti na pregled v specialistični ambulanti,« pravi ortoped.

 

Čas, ki ga lahko namenijo bolniku, je glavni problem tudi v specialističnih ambulantah. »Pregledujemo več ljudi, kot bi bilo optimalno. Vsaj na mojem področju dela je tako,« pravi Moličnik, ki je tudi pogodbeni sodelavec Medicinsko-termalnega centra Fontana. »V samoplačniški ambulanti je to drugače, saj imamo tam za obravnavo bolnika več časa.«

 

Obolevati zaradi čakanja

Če se ne odločimo za zdravljenje pri zasebnikih in če ravno ne dobimo napotnice za nujno zdravljenje – in običajno je ne –, smo bolniki primorani v dolgo čakanje na pregled.

 

A zakaj sploh tako dolgo čakamo?

 

»Med razlogi za dolge čakalne dobe v zdravstvu je na prvem mestu zagotovo trend staranja prebivalstva,« pojasnjuje tiskovni predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Damjan Kos. »Starejši ko smo, več zdravniške oskrbe potrebujemo, zato se potrebe po zdravstvenih storitvah večajo. In ker se kadrovske, opremske in tudi prostorske zmogljivosti ne povečujejo sorazmerno, so čakalne dobe vse daljše.«

 

Drugi razlog za dolgo čakanje je družbenoekonomsko stanje v državi. »V Sloveniji glede na izdatke za zdravstvo po kupni moči na prebivalca bistveno zaostajamo za razvitimi državami,« dodaja Kos.

 

Tretji dejavnik pa so nove možnosti zdravljenja in diagnostike, ki same po sebi ustvarjajo nove potrebe. Zdravniki lahko na dodatne preiskave in zdravljenje napotijo več bolnikov, kot so jih pred leti, ko možnosti zdravljenja niso bile tako široke, kot so danes.

 

 

Se je čakanju mogoče izogniti?

Ker je čakanje lahko izjemno frustrirajoče, obstaja pa tudi možnost, da se med čakanjem pojavijo dodatni zapleti in poškodbe, se mnogi vseeno odločijo za samoplačniško zdravljenje, ki so ga deležni takoj.

 

A če bi se hoteli pri zasebnikih povsem pozdraviti, bi včasih morali bolniki zapraviti celo premoženje: plačati je treba prvi pregled, vso diagnostiko, kontrolni pregled in še morebitno terapijo.

 

Čakanju in visokim stroškom zdravstvene obravnave se lahko izognete. Sklenete lahko primerno dodatno zdravstveno zavarovanje.

 

Preberite vse o razlikah med obveznim, dopolnilnim in dodatnim zdravstvenim zavarovanjem.

 

Rešitev za težave je sklenitev zavarovanja Celovita zdravstvena obravnava, ki ga ponuja Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.

 

S tem zavarovanjem naenkrat poskrbite za morebitne zdravstvene težave, ki bi zahtevale specialistično obravnavo in ambulantni operativni poseg.

 

Ko pri osebnem zdravniku dobite napotnico za specialistično zdravljenje, enostavno pokličete zaposlene v Zdravstveni točki, asistenčnem centru zavarovalnice. Ti vam bodo v priznanih zasebnih ali javnih zdravstvenih ustanovah uredili vse potrebne zdravstvene posege in poskrbeli, da bodo specialisti vedno prejeli vso potrebno zdravstveno dokumentacijo.

 

Če bi se izkazalo, da potrebujete tudi nenaročeno diagnostiko ali obravnavo drugega specialista, boste deležni tudi tega. Za plačilo opravljenih storitev pa bo poskrbela zavarovalnica.

 

Navdušenje nad asistenco

Mnogi obstoječi zavarovanci Celovite zdravstvene obravnave, ki so storitve zavarovanja že potrebovali, so pohvalili prav utečenost in človeškost postopka obravnave. Zaposleni v Zdravstveni točki namreč ne uredijo samo formalnosti, ampak se z vsakim bolnikom tudi pomenijo, kaj ga čaka na poti do zdravljenja.

 

»Zavarovance vedno povprašamo o tem, kje bi želeli imeti pregled, da bi bilo to čim bližje njihovemu prebivališču. Povedo nam tudi, kdaj bi jim pregled najbolj ustrezal, in potem se za termin obravnave dogovorimo še pri ustreznem izvajalcu zdravstvenih storitev,« pojasnjuje strokovna sodelavka Zdravstvene točke Vesna Braun. »Pravočasno jih nato obvestimo o morebitni pripravi na pregled, jih opomnimo, da obravnave ne bi zamudili, pokličemo pa jih tudi ob zaključku obravnave. Takrat tudi občutimo njihovo zadovoljstvo.«

 

Ne zamudite nasvetov naših strokovnjakov, ki vas bodo razgibali in poskrbeli za bolj aktiven in zdrav vsakdan. Vpišite svoj e-naslov in se nam pridružite. Tri, štiri, zdaj!

 

zdravje, preventiva, sklepanje zavarovanj, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Celovita zdravstvena obravnava
Preberite tudi