Seizmologi – nostradamusi ali arhivski molji?

Ko pogledamo karto potresne nevarnosti Slovenije, vidimo, da so potresi, ki bi na površju imeli občutne posledice, možni v pasu, ki poteka od severozahoda države proti jugovzhodu. Skrajnemu severovzhodnemu in jugozahodnemu delu pa so po mnenju seizmologov hujši potresni sunki prihranjeni. A kako to vedo? In ali se da potres napovedati?

»Jaz vam lahko povem, kje se bodo tla tresla, in tudi, kako močno,« samozavestno pravi Ina Cecić. »Ne morem pa vam povedati, kdaj se bodo,« dodaja z nasmeškom. To je sicer želja čisto vsakega seizmologa, a časovno napovedovanje potresov kljub velikim vložkom v raziskave, ki bi to omogočile, še ni možno.

»Na Kitajskem so opazovali vedenje živali in beležili vremenske podatke, da bi prišli do vzorca, prek katerega bi bilo možno časovno napovedati pojav potresa. In ko so se v neki pokrajini živali začele čudno vesti, so se oblasti odločile za evakuacijo ljudi. Potres se je res zgodil, bil je močan in žrtev ni bilo toliko, kot bi jih bilo sicer. Svet si je oddahnil, češ, končno smo našli rešitev. Kakšnih dvesto kilometrov stran se je čez pol leta zgodil podobno močan potres in nobenega od teh opozorilnih znakov ni bilo. Žrtev je bilo ogromno,« opisuje sogovornica.

Tudi v majskem furlanskem potresu leta 1976 so si nekateri, ki so imeli doma živino, rešili glavo, ker so šli pogledat, zakaj je vznemirjena. »Živali so najverjetneje občutile prvi potresni val rušilnega potresa ali pa manjši potres, ki ga ljudje niso, nato pa je sledil drugi, rušilni. Zagotovo živali čutijo dosti več stvari kot ljudje, a kaj čutijo in kaj vse vpliva na njihovo vedenje, ni možno reči. In tudi to, da manjši potresi napovedujejo večje, ni nujno res,« opozarja Ina Cecić.

V naši moči je torej, da se na potrese vsaj deloma pripravimo – in prav temu služijo karte potresne nevarnosti, na katerih je označeno, kako močan potres lahko na nekem območju pričakujemo. Ko to vemo, lahko gradnjo prilagodimo tako, da bodo stavbe prestale pričakovano intenziteto potresa.

In ne, seizmologi nikakor niso nekakšni vedeževalci. Karte potresne nevarnosti izdelajo na podlagi raziskav aktivnih prelomov in zgodovine potresnega dogajanja na določenem območju. Zakopljejo se v raznorazno in praviloma izjemno obsežno arhivsko gradivo slovenskih in tujih institucij. Glede na poročila o tem, kje vse so potres občutili, in o škodi, ki jo je povzročil, ocenijo njegovo globino, magnitudo in intenziteto ter sestavijo katalog potresov – ta pa potem služi pri določitvi, kako močan potres bi se tam utegnil še zgoditi.

5000 ljudi-senzorjev

Takšen potres z bobnenjem so konec avgusta 2015 v Bovcu spet začutili. »Ko ravno malce pozabiš, te tresenje spet spomni, kje živiš,« pravi Danilo Flajs. »S prijateljem sva sedela na klopi pred hišo, na kratko je zarohnelo in streslo … V trenutku sva stekla vsak na svoj dom pogledat, ali je tresenje pustilo posledice. Pozabiš vse, kaj si se pogovarjal. Potres dobesedno preseka vse.«

Mnogi Bovčani še danes odplačujejo posojila, najeta za sanacijo hiš po potresu leta 1998. Takrat protipotresnega zavarovanja v Sloveniji še ni bilo. »Vse življenje nekaj delaš in potem se v trenutku vse obrne na glavo,« pravi Danilo. »Za nekatere je bilo res hudo. In moram reči, da niti najhujšemu sovražniku ne bi privoščil, da doživi kaj takega.«

No, okrog pet tisoč je v Sloveniji takih, ki potrese »nestrpno pričakujejo«. To so prostovoljni opazovalci potresov, ki takrat, ko začutijo tresenje, Uradu za seizmologijo in geologijo ARSO posredujejo izpolnjen vprašalnik o občutkih med potresom.

»To so izjemno prijetni ljudje, od otrok do upokojencev, od zelo izobraženih do takih brez šol, s katerimi sodelujemo že vrsto let. Prav jaz sem dolgo zbirala in obdelovala vprašalnike, ki so jih pošiljali, in imela sem občutek, da smo stari prijatelji. Vsakega spoznaš že po pisavi … In prav ti, s katerimi sodelujemo že dlje časa, so za nas najbolj dragoceni, saj natančno vemo, kje živijo, tako da lahko natančno opišemo, kako je bilo potres čutiti na določenem območju. Pomembno je tudi, da je opazovalcev veliko, saj tako dobimo boljšo sliko dogajanja,« razlaga Ina Cecić. Vse te zabeležbe pomagajo pri ustvarjanju zemljevidov potresne nevarnosti in bodo služili tudi prihodnjim rodovom.

Seizmologi gredo občasno tudi sami na teren po podatke. »1. novembra 2015 smo bili na Gorjancih, kjer je bilo v nekaj vaseh kar nekaj resnih poškodb, čeprav mediji o tem niso veliko poročali.« Razpršeno po Sloveniji pa so postavljene še stalne opazovalnice potresov.

Seizmologija se je sicer pri nas začela razvijati po ljubljanskem potresu leta 1895. Takrat je avstrijski del Avstro-Ogrske monarhije organiziral zbiranje podatkov o tem, kako so ljudje potres čutili in kakšni učinki so bili na stavbah, v stavbi takratne realke na Vegovi ulici v Ljubljani pa je v letu 1897 začela delovati tudi prva potresna opazovalnica.