Poglavje:
Delite članek:
Delite članek:
Potresi
vedno
pretresejo

Poglavje 1

Potresi vedno pretresejo
Avtorica videa: Petra Švajger
Bilo je leta 1998, ravno v času velikonočnega kosila. »Najprej je zabobnelo, potem pa udarilo in streslo, kot bi pod hišo razneslo bombo,« se potresa v Zgornjem Posočju spominja Bovčan Milan Štulc.

S sinom, ženo in taščo, ki je bila ravno na obisku, so v trenutku zapustili mizo in se stisnili pod podboj vrat v nosilni steni hiše. »Člane družine sem držal, da ne bi stekli na plano in na glavo morda dobili del dimnika ali strehe. Ko je hud potresni sunek minil, smo hišo previdno zapustili.«

Obstali so pred nerazpoznavno zgradbo, ki je imela udrto streho, porušen del stopnišča in 20 do 30 centimetrov široko razpoko v enem od zidov. »V njej ni bilo več mogoče bivati.« Ponoči je zapadel še sneg.

Nepredvidljiva nadloga

Velikonočni potres, ki je imel žarišče osem kilometrov pod površjem med dolino Lepene in krnskim gorovjem, je bil prvi hujši na tem območju po letu 1976. Takrat sta se v obmejni italijanski pokrajini Furlaniji - Julijski krajini zgodila dva uničujoča in smrtonosna potresa (umrlo je skoraj tisoč ljudi), katerih valovi so nekaj škode povzročili tudi v severozahodni Sloveniji.

A pri »novem« potresu s furlanskima ni bilo primerjave, pravi Danilo Flajs, ki je doživel vse tri. »Potres iz leta 1998 je v ljudeh pustil izjemen strah. Že ko gre kakšen tovornjak mimo hiše ali kaj podobnega, ko se trese zrak, smo vsi na trnih, ali bo spet streslo – in si oddahnemo, ko ne.«

Bojazen, da se bodo tla ponovno premaknila, je sicer na Bovškem povsem upravičena. Vprašanje namreč ni, ali se bodo, temveč, kdaj se bodo, saj je Zgornje Posočje poleg Ljubljanskega polja v Sloveniji najbolj potresno nevarno.

Bovec leta 1998
Foto: Bobo
1 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
2 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
3 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
4 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Foto: Igor Modic
5 / 5

Bovec leta 1998

Med tremi tektonskimi ploščami

»Kraji, ki so reliefno razgibani, kjer imamo hribe, ki so visoki in ostrih oblik, kot so Alpe ali Dinaridi, so geološko gledano mladi in v njih se potresna aktivnost še ni umirila,« potresno nevarnost severozahodnega dela Slovenije pojasnjuje seizmologinja z Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje in prostor (ARSO) Ina Cecić. »Na teh območjih se Zemljina skorja še vedno spreminja. Saj veste – čeprav se nam zdi, da je to, po čemer hodimo, zelo trdno, dejansko ni.«

Sestavo Zemlje si je najlaže predstavljati kot puding, ki ga damo hladiti in se na vrhu naredi skorjica, spodaj pa je še topla masa, nadaljuje proučevalka potresov: »Zemljino skorjo sestavljajo tako imenovane tektonske plošče, ki niso tako enotne kot skorjica na pudingu, ampak so ločene med sabo in na več delih tudi same prelomljene na manjše enote. Nenehno se premikajo, in sicer približno tako hitro, kot ljudem rastejo nohti. Vrtijo in nagibajo se v različne smeri, se zadevajo ali drsijo druga pod drugo. In ko se pri tem zataknejo, se v tem 'zatiču' začne nabirati energija. Ko se je nabere dovolj, pride na prelomu do preskoka, kar sproži potres.«

Potres leta 2004 naj bi bil popotresni sunek potresa iz leta 1998.

Ozemlje Slovenije leži na stičišču kar treh tektonskih plošč – Evrazijske na severu, Afriške na jugu in Jadranske mikroplošče, ki je stisnjena med obe veliki. Potresi pa se dogajajo ob prelomih, ki so se na našem koščku Zemljine oble oblikovali zaradi napetosti v skorji. »Eden takih prelomov, ki je lepo viden, a ni več aktiven, je velika stopnica pri Črnem kalu,« ponazarja seizmologinja.

Večina prelomov pri nas je sicer taka, da jih s prostim očesom ne vidimo. »Tudi tisti, ki se je aktiviral leta 1998, na površju ni bil viden, a smo s potresnimi opazovalnicami na podlagi podatkov popotresnih sunkov natančno določili, kje poteka in kako je nagnjen.«

Ozemlje Slovenije sodi po številu in moči potresov med dejavnejša območja, saj leži na potresno aktivnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje številnih šibkih, pa tudi močnih potresov so v zapleteni geološki in tektonski zgradbi našega ozemlja, ki leži na manjši Jadranski plošči, stisnjeni med Afriško na jugu in Evrazijsko na severu. Jadranska plošča se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzroča predvsem na severni in vzhodni strani različna premikanja. Južna in zahodna Slovenija ležita na severnem delu plošče, ki je zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del plošče. Zaradi premikanj v različnih smereh prihaja med njimi do napetosti, ki so lahko vzrok za nastanek potresov. Premikanja plošč povzročajo na ozemlju Slovenije napetosti v smeri sever-jug , ki se sproščajo v potresih ob prelomih severozahod-jugovzhod (dinarska smer) in severovzhod-jugozahod (prečnodinarska smer), ter ob narivnih strukturah, ki potekajo v smeri vzhod-zahod.

Potres, ki je Bovec in še bolj vas Čezsoča prizadel leta 2004, je nastal v istem sistemu prelomov. Seizmologi celo pravijo, da je bil omenjeni potres dejansko popotresni sunek potresa iz leta 1998. »Glejte, za nas je vsak potres nov. Ali je popotresni sunek ali ne – v nobenem primeru ni prijetno,« o tem pravi Bovčan Maksim Mlekuž.

Časovni pregled potresov v Sloveniji in njeni okolici

Podatki o potresih v preteklosti so izjemno pomembni, saj nam pomagajo, da zanesljivo določamo območja, na katerih se bo potres najverjetneje znova pojavil. Pomagajo tudi pri pripravi predpisov o potresnovarni gradnji. Kateri potresi so vplivali na slovenski zemljevid potresne ogroženosti in naše gradbene standarde?

ZA VEČ INFORMACIJ SE POMAKNITE NAVZDOL MAGNITUDA





leto 1348 Veliki koroški
potres
Kje natančno je doslej najmočnejši potres v vsej srednji Evropi imel žarišče, še zdaj ni povsem jasno. Po nekaterih podatkih je bilo to v bližini Beljaka v Avstriji, po drugih v italijanski Pontebbi. Tresenje tal se je v vse smeri raztezalo kar 750 kilometrov daleč. Kot je pisal baron Janez Vajkard Valvasor, avtor Slave vojvodine Kranjske, je bilo na Slovenskem skupno porušenih 26 krajev ter 40 gradov in cerkva. Več deset tisoč ljudi je umrlo že med potresom, mnogi pa v kasnejših požarih, poplavah in zaradi kužnih bolezni, ki so se pojavile po njem.

Magnituda

6,4

Intenziteta

X.

stopnja po EMS
leto 1511 Idrijski potres
Zgolj lesene konstrukcije so v Idriji prestale sunek najmočnejšega potresa na slovenskih tleh. Plazovi so zasuli strugo reke Idrijce, ki je nato vdrla v rudnik in za nekaj let onemogočila nadaljnje izkoriščanje rude. Med gradovi in poslopji osrednje Slovenije, ki jih je potres porušil, so bili tudi blejski, škofjeloški in smledniški grad. Idrijskemu sunku, ki je zahteval 3.000 življenj, je še isti dan sledilo močnejše tresenje tal v Furlaniji z 12.000 smrtnimi žrtvami.

Magnituda

6,8

Intenziteta

IX. - X.

stopnja po EMS
leto 1895 Ljubljanski potres
Čeprav so rušilni, potresi niso vedno samo vir groze in nesreče. Močno tresenje tal, ki se je pred več kot sto leti začelo pod Ljubljano ter so ga čutili Dunajčani, Splitčani in Firenčani, je resda poškodovalo večino stavb v mestu in njegovi okolici, vendar so mestne oblasti to izkoristile za modernizacijo mesta. Izvedle so prvo raziskavo o gradbenotehničnih normativih in uvedle prve smernice potresnovarne gradnje. Ljubljana je postala mesto s prvo potresno opazovalnico v avstro-ogrski monarhiji.

Magnituda

6,1

Intenziteta

VIII. in X.

stopnja po EMS
NALOŽI VSE POTRESE
leto 1917 Brežiški potres
Območje Krško-Brežiškega polja in Gorjancev je bilo v tem potresu, ki je bil med močnejšimi slovenskimi v 20. stoletju, najbolj prizadeto. Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, val pa je segal tudi v Italijo in Avstrijo. Krško-Brežiško polje je sicer med potresno bolj ogrožena območja uvrščeno tudi zaradi močnejših potresov, ki se pojavljajo v bližini Zagreba.

Magnituda

5,7

Intenziteta

VIII.

stopnja po EMS
leto 1956 Ilirskobistriški potres
Kar 60 % vseh stavb je bilo poškodovanih v potresu, ki je stresel Ilirsko Bistrico in njeno okolico. Od tega je bila tretjina stavb huje poškodovanih.

Magnituda

5,1

Intenziteta

VII.

stopnja po EMS
leto 1963 Skopski potres
Pičlih 20 sekund je bilo dovolj, da se je porušilo ali huje poškodovalo kar 80 odstotkov stavb glavnega mesta Makedonije. Brez strehe nad glavo je ostalo 200.000 ljudi, kar je spodbudilo odziv mednarodne skupnosti. 78 držav je v Skopje, ki je postalo nekakšen simbol človeške solidarnosti, poslalo humanitarno pomoč. Mnoge zgradbe in ulice še danes nosijo imena držav, ki so prispevale sredstva za obnovo mesta. V strahu, da se bo potres s katastrofalnimi posledicami zgodil tudi pri njih, so mnoge države sprejele prve zakone o potresnovarni gradnji – dobili smo jih tudi pri nas.

Magnituda

6,1

Intenziteta

IX.

stopnja po EMS
leto 1974 Kozjanski potres
Tresenje tal na Kozjanskem ni bilo prav silovito, a je vseeno poškodovalo 5.300 zgradb. Kar tisoč jih je bilo treba porušiti, največ poškodovanih pa je bilo v občinah Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in v Celju. Ponekod so nastali številni novi plazovi, nekatera plazišča pa so se obnovila. Dodatne težave je nato povzročilo deževje, ki je otežilo popravilo.

Magnituda

4,8

Intenziteta

VII.

stopnja po EMS
leto 1976 Furlanski potres
Večja gmotna škoda ob potresu z žariščem v kraju Humin (Gemona) v Furlaniji - Julijski krajini je nastala na kar 600 kvadratnih metrih ozemlja. Tla so se stresla maja in septembra. Mnoge zgradbe, ki so prestale prvi potresni sunek, je drugi porušil ali pa jih tako zelo poškodoval, da jih je bilo treba podreti. Skupno je bilo samo pri nas v potresu poškodovanih ali porušenih okrog 12.000 zgradb. V Breginjskem kotu in okolici Kobarida je brez strehe nad glavo ostalo več kot 80 % prebivalcev. Na italijanski strani je potres terjal okrog tisoč smrtnih žrtev.

Magnituda

6,5 maj

5,9 september

Intenziteta

IX.

X.  stopnja po EMS

leto 1998 Prvi potres
v Zgornjem Posočju
Močno dviganje in spuščanje tal – tako so prebivalci Bovca, Kobarida in Tolmina čutili potres, ki je imel žarišče med dolino Lepene in krnskim gorovjem. Mnoge je potres presenetil doma, med velikonočnim kosilom, zato je bil preplah med prebivalstvom še večji. V potresu je bilo poškodovanih več kot 4.000 objektov. Nastali so tudi številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti in spremenili krajino.

Magnituda

5,7

Intenziteta

VII. in VIII.

stopnja po EMS
leto 2004 Drugi potres
v Zgornjem Posočju
Strokovnjaki za ta drugi potres pravijo, da je bil dejansko popotresni sunek potresa iz leta 1998. In čeprav je bil desetkrat šibkejši od prvega, je v nekaterih naseljih povzročil hujšo gmotno škodo. Frekvenca in moč valovanja sta bili taki, da sta močno poudarili lokalne geološke posebnosti tal, kar je povzročilo drugačno nihanje hiš in drugačne poškodbe. Prebivalci tega potresa niso čutili kot močno dviganje in spuščanje tal, ampak kot valovanje.

Magnituda

4,9

Intenziteta

VI. in VII.

stopnja po EMS

Kje je Richterjeva lestvica?

Najmočnejši potres na slovenskem ozemlju se je na območju še danes potresno aktivnega Idrijskega preloma zgodil v zahodni Sloveniji, in sicer pred več kot pol tisočletja. Čutili so ga v polmeru kar 750 kilometrov, njegova magnituda je bila 6,8, njegova intenziteta pa X po Evropski makroseizmični lestvici (EMS).

»Ko govorimo o magnitudi, govorimo o tem, koliko energije se pri potresu sprosti. Intenziteto pa določimo kasneje, ob oceni učinkov, ki jih je potres imel na površini,« pojasnjuje Ina Cecić. Ko mediji poročajo o potresih, praviloma najprej povedo magnitudo. Pri tem številčnem podatku o jakosti potresa pa mnogi danes pogrešajo enoto »po Richterju«. In kako to, da je ne zasledimo več? »Ameriški seizmolog Charles Richter je pravzaprav naredil formulo izračunavanja količine energije, ki se sprosti pri potresu, in ne lestvice. Tako so jo začeli imenovati po napaki, in torej Richterjeva lestvica sploh ne obstaja. Kar mi danes računamo, tudi ni več Richterjeva magnituda, ampak čisto nekaj drugega. Magnituda je izražena samo s številko, tako kot bi govorili o velikosti čevljev – tudi ta ni izražena v enotah, recimo centimetrih, pove pa, kako velik je čevelj.« Med vsako naslednjo stopnjo jakosti potresa se sprosti 30-krat več energije. Potres z magnitudo 5 je torej 30-krat močnejši od potresa magnitude 4 in približno tisočkrat močnejši od potresa magnitude 3.

Največ potresov nad VI. stopnjo EMS se je v Sloveniji zgodilo januarja.

Kako močan je potres, je odvisno od tega, na kako velikem območju sta se tektonski plošči zataknili. Če je to območje veliko nekaj sto kilometrov, je za nadaljnji stek plošč potrebne ogromno energije, kar sproži potres z veliko magnitudo. Če je »zatič« manjši, je ob potresu sproščena energija manjša, potres pa šibek.

Kako daleč od žarišča potresa bo čutiti tresenje, je odvisno tudi od globine, na kateri se zgodi sprostitev napetosti v Zemljini skorji – globlje je to, dlje od žarišča se bodo širili potresni valovi. Manjša je globina, manjši bo njegov vplivni krog, a bo v nadžarišču, torej mestu navpično nad žariščem, praviloma imel hujše posledice – torej večjo intenziteto.

 

Kako močno nas lahko strese

Intenziteta EMS VIII

V prihodnjih 50 letih je na tem območju mogoče pričakovati potres VIII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici (EMS). To pomeni močan potres s hujšimi poškodbami stavb. Ob tresenju tal bi ljudje s težavo lovili ravnotežje. Pojavile bi se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri dobro grajenih in navadnih stavbah bi se lahko porušile stene, slabo grajeni objekti pa bi se verjetno porušili.

Intenziteta EMS VII

Verjetnost, da bi se v prihodnjih 50 letih na tem območju zgodil potres, močnejši od VII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici, je zgolj 10-odstotna. Prebivalci tega območja lahko torej pričakujejo tresenje tal, ki bo povzročilo zmerne poškodbe na stavbah.

Večina ljudi bi se prestrašila in zbežala na prosto. Stabilno pohištvo bi se premaknilo, predmeti pa bi popadali s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe bi bile zmerno poškodovane: nastale bi majhne razpoke v stenah, odpadli bi omet in deli dimnikov. Na starejših stavbah bi se lahko pojavile velike razpoke v stenah, predelne stene bi se lahko porušile.

Intenziteta EMS VI

Najhujši potres, ki bi se v prihodnjih 50 letih utegnil zgoditi na tem območju, naj bi dosegel VI. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici. Povzročil bi le manjše poškodbe.

Čutili bi ga vsi prebivalci, ki bi se verjetno prestrašili in stekli na prosto. Nekateri predmeti bi padli na tla, mnoge stavbe pa bi utrpele manjše nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa).

S klikom na posamezno območje izveste, kakšne bi lahko bile posledice potresa.

Kako močno nas lahko strese

Intenziteta EMS VIII

V prihodnjih 50 letih je na tem območju mogoče pričakovati potres VIII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici (EMS). To pomeni močan potres s hujšimi poškodbami stavb. Ob tresenju tal bi ljudje s težavo lovili ravnotežje. Pojavile bi se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri dobro grajenih in navadnih stavbah bi se lahko porušile stene, slabo grajeni objekti pa bi se verjetno porušili.

Intenziteta EMS VII

Verjetnost, da bi se v prihodnjih 50 letih na tem območju zgodil potres, močnejši od VII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici, je zgolj 10-odstotna. Prebivalci tega območja lahko torej pričakujejo tresenje tal, ki bo povzročilo zmerne poškodbe na stavbah.

Večina ljudi bi se prestrašila in zbežala na prosto. Stabilno pohištvo bi se premaknilo, predmeti pa bi popadali s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe bi bile zmerno poškodovane: nastale bi majhne razpoke v stenah, odpadli bi omet in deli dimnikov. Na starejših stavbah bi se lahko pojavile velike razpoke v stenah, predelne stene bi se lahko porušile.

Intenziteta EMS VI

Najhujši potres, ki bi se v prihodnjih 50 letih utegnil zgoditi na tem območju, naj bi dosegel VI. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici. Povzročil bi le manjše poškodbe.

Čutili bi ga vsi prebivalci, ki bi se verjetno prestrašili in stekli na prosto. Nekateri predmeti bi padli na tla, mnoge stavbe pa bi utrpele manjše nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa).

 

Seizmologi – nostradamusi ali arhivski molji?

Ko pogledamo karto potresne nevarnosti Slovenije, vidimo, da so potresi, ki bi na površju imeli občutne posledice, možni v pasu, ki poteka od severozahoda države proti jugovzhodu. Skrajnemu severovzhodnemu in jugozahodnemu delu pa so po mnenju seizmologov hujši potresni sunki prihranjeni. A kako to vedo? In ali se da potres napovedati?

»Jaz vam lahko povem, kje se bodo tla tresla, in tudi, kako močno,« samozavestno pravi Ina Cecić. »Ne morem pa vam povedati, kdaj se bodo,« dodaja z nasmeškom. To je sicer želja čisto vsakega seizmologa, a časovno napovedovanje potresov kljub velikim vložkom v raziskave, ki bi to omogočile, še ni možno.

»Na Kitajskem so opazovali vedenje živali in beležili vremenske podatke, da bi prišli do vzorca, prek katerega bi bilo možno časovno napovedati pojav potresa. In ko so se v neki pokrajini živali začele čudno vesti, so se oblasti odločile za evakuacijo ljudi. Potres se je res zgodil, bil je močan in žrtev ni bilo toliko, kot bi jih bilo sicer. Svet si je oddahnil, češ, končno smo našli rešitev. Kakšnih dvesto kilometrov stran se je čez pol leta zgodil podobno močan potres in nobenega od teh opozorilnih znakov ni bilo. Žrtev je bilo ogromno,« opisuje sogovornica.

Tudi v majskem furlanskem potresu leta 1976 so si nekateri, ki so imeli doma živino, rešili glavo, ker so šli pogledat, zakaj je vznemirjena. »Živali so najverjetneje občutile prvi potresni val rušilnega potresa ali pa manjši potres, ki ga ljudje niso, nato pa je sledil drugi, rušilni. Zagotovo živali čutijo dosti več stvari kot ljudje, a kaj čutijo in kaj vse vpliva na njihovo vedenje, ni možno reči. In tudi to, da manjši potresi napovedujejo večje, ni nujno res,« opozarja Ina Cecić.

Ina Cecić
Foto: Nejc Lasič

»Jaz vam lahko povem, kje se bodo tla tresla, in tudi, kako močno. Ne morem pa vam povedati, kdaj se bodo.«

Ina Cecić, seizmologinja

V naši moči je torej, da se na potrese vsaj deloma pripravimo – in prav temu služijo karte potresne nevarnosti, na katerih je označeno, kako močan potres lahko na nekem območju pričakujemo. Ko to vemo, lahko gradnjo prilagodimo tako, da bodo stavbe prestale pričakovano intenziteto potresa.

In ne, seizmologi nikakor niso nekakšni vedeževalci. Karte potresne nevarnosti izdelajo na podlagi raziskav aktivnih prelomov in zgodovine potresnega dogajanja na določenem območju. Zakopljejo se v raznorazno in praviloma izjemno obsežno arhivsko gradivo slovenskih in tujih institucij. Glede na poročila o tem, kje vse so potres občutili, in o škodi, ki jo je povzročil, ocenijo njegovo globino, magnitudo in intenziteto ter sestavijo katalog potresov – ta pa potem služi pri določitvi, kako močan potres bi se tam utegnil še zgoditi.

Ko dolina valuje kot morje

Milan Štulc je moral takoj po potresu družino zapustiti pred napol podrto hišo. Bil je poveljnik občinskega štaba civilne zaščite in je najprej moral poskrbeti za druge. Za pogum, pravilno ukrepanje in požrtvovalnost je kasneje prejel srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije.

»Ko sem se vrnil v hišo, da bi vzel uniformo, so na mizi še bili krožniki, a bili so počeni,« opisuje, kakšen potres je bil tisti leta 1998. Prvi potresni val je hiše privzdignil, jih zadel od spodaj, nato pa je sledilo še običajno tresenje oziroma valovanje, ki je hiše premikalo v vse smeri.

»Da je stavbe in medetažne plošče med potresom dvignilo, so dokazovali tudi kabli podometne električne napeljave. V nekaterih hišah so iz zidov gledale 10- do 15-centimetrske zanke teh kablov, kar je pomenilo, da jih je ob dvigu hiš potegnilo iz zidu, ko so stavbe padle 'na svoje mesto', pa so kable ukleščile v zanke.«

Milan Štulc
Foto: Nejc Lasič

»Bili smo eni redkih, ki so se utegnili med tresenjem zateči na varno, saj sem kot poveljnik občinskega štaba civilne zaščite vedel, kako se odzvati.«

Milan Štulc, Bovčan

Seizmologinja Ina Cecić se pričevanju ne čudi. »Potres sproži valove več vrst, ki potujejo z različnimi hitrostmi. To, da so se stavbe dvignile, je povzročil prvi, mi mu pravimo primarni val. Ker je bilo žarišče potresa blizu in le nekaj kilometrov globoko, je ta val prišel skoraj navpično do površja, zato ga je bilo čutiti kot premik navzgor, kot bi se tla dvignila. Valovanje doline pa je povzročil drugi, sekundarni val, ki ga, če sedimo na stolu, čutimo kot zibanje na barki. Ta val je za stavbe najbolj nevaren. Včasih se na mehkih tleh ti valovi vidijo – recimo na novo pograbljenem vrtu, posutem s pepelom.«

Rušilnost potresa v Bovcu je bila večja tudi zaradi lege in sestave tal, saj so se potresni valovi ujeli v dolini, se odbijali od Kaninskega pogorja, kar je povzročilo ojačitev frekvenc, nevarnih za objekte. »Stavbe se ne porušijo v trenutku. Čeprav trajanja potresa posebej ne merimo, je jasno, da dolgotrajnejše tresenje povzroči hujše posledice.«

Tudi predpotresno bobnenje je možno pojasniti s frekvencami valovanja, ki jih sproži premikanje tektonskih plošč. »Ljudje pogosto rečejo, da so pred potresom slišali bobnenje. To je zato, ker niso čutili primarnega vala, ampak samo sekundarnega. V apnenčastih slojih se frekvence primarnega vala ojačajo tako, da jih ljudje lahko slišimo. Včasih je potres tako šibek, da ga ne občutimo, slišimo pa bobnenje.«

5000 ljudi-senzorjev

Takšen potres z bobnenjem so konec avgusta 2015 v Bovcu spet začutili. »Ko ravno malce pozabiš, te tresenje spet spomni, kje živiš,« pravi Danilo Flajs. »S prijateljem sva sedela na klopi pred hišo, na kratko je zarohnelo in streslo … V trenutku sva stekla vsak na svoj dom pogledat, ali je tresenje pustilo posledice. Pozabiš vse, kaj si se pogovarjal. Potres dobesedno preseka vse.«

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
1 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
2 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
3 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Foto: Bobo
4 / 5

Bovec leta 1998

Bovec leta 1998
Arhiv: Ministrstvo za kulturo, INDOK center, foto: Jovo Grobovšek, leto 1998
5 / 5

Bovec leta 1998

Mnogi Bovčani še danes odplačujejo posojila, najeta za sanacijo hiš po potresu leta 1998. Takrat protipotresnega zavarovanja v Sloveniji še ni bilo. »Vse življenje nekaj delaš in potem se v trenutku vse obrne na glavo,« pravi Danilo. »Za nekatere je bilo res hudo. In moram reči, da niti najhujšemu sovražniku ne bi privoščil, da doživi kaj takega.«

No, okrog pet tisoč je v Sloveniji takih, ki potrese »nestrpno pričakujejo«. To so prostovoljni opazovalci potresov, ki takrat, ko začutijo tresenje, Uradu za seizmologijo in geologijo ARSO posredujejo izpolnjen vprašalnik o občutkih med potresom.

»To so izjemno prijetni ljudje, od otrok do upokojencev, od zelo izobraženih do takih brez šol, s katerimi sodelujemo že vrsto let. Prav jaz sem dolgo zbirala in obdelovala vprašalnike, ki so jih pošiljali, in imela sem občutek, da smo stari prijatelji. Vsakega spoznaš že po pisavi … In prav ti, s katerimi sodelujemo že dlje časa, so za nas najbolj dragoceni, saj natančno vemo, kje živijo, tako da lahko natančno opišemo, kako je bilo potres čutiti na določenem območju. Pomembno je tudi, da je opazovalcev veliko, saj tako dobimo boljšo sliko dogajanja,« razlaga Ina Cecić. Vse te zabeležbe pomagajo pri ustvarjanju zemljevidov potresne nevarnosti in bodo služili tudi prihodnjim rodovom.

Seizmologi gredo občasno tudi sami na teren po podatke. »1. novembra 2015 smo bili na Gorjancih, kjer je bilo v nekaj vaseh kar nekaj resnih poškodb, čeprav mediji o tem niso veliko poročali.« Razpršeno po Sloveniji pa so postavljene še stalne opazovalnice potresov.

Seizmologija se je sicer pri nas začela razvijati po ljubljanskem potresu leta 1895. Takrat je avstrijski del Avstro-Ogrske monarhije organiziral zbiranje podatkov o tem, kako so ljudje potres čutili in kakšni učinki so bili na stavbah, v stavbi takratne realke na Vegovi ulici v Ljubljani pa je v letu 1897 začela delovati tudi prva potresna opazovalnica.

Nadaljujte na
Poglavje 2
Potresi ne poškodujejo ljudi, zgradbe jih
/* test za serach engine Sajari */