Septembra leta 2015 smo se pogovarjali z Igorjem Zlodejem, pripadnikom gorske policije, gorskim reševalcem in članom Društva Gorska reševalna služba Bovec, ki se je aprila 2017 ponesrečil v gorah. Besede in napotki gornika, ki je življenje in delo posvetil goram in varnosti v njih, bodo vedno vredne poslušanja in upoštevanja.

Sogovornik Igor Zlodej je kot najpogostejši vzrok za zdrs poleg neprimerne obutve navedel trenutno nepazljivost pri hoji, predvsem takrat, ko se razmere na poti hitro izmenjujejo: mokre skale, korenine, drobir, listje, led, sneg ali druga spolzka podlaga. Občasno so lahko vzrok tudi sunek vetra, spotik, utrujenost ali hitenje, trenutna slabost, slaba oprema, objestnost.

Gorski reševalci so leta 2016 opravili 483 reševanj v gorah. V več kot 26 % je bil vzrok nesreče zdrs.

Obujte dober pohodni čevelj

Da bi preprečili zdrs na različnih podlagah, zato najprej poskrbite za primerno obutev. Visoki planinski čevlji, ki tesno objamejo nogo in imajo rebrast podplat, so nujni za pot v gore. A z novimi se nikar takoj ne odpravite na Triglav. Najprej jih morate dobro uhoditi na krajših pohodih, sicer vas bodo zagotovo ožulili.

Že uhojene planinske čevlje morate ob redni uporabi vsako leto pred začetkom sezone preveriti, saj se podplat po številnih prehojenih poteh obrabi. Poglejte, ali je še dovolj narebren. Če ni, morate čevlje zamenjati, pri nekaterih modelih pa lahko zamenjate samo podplat.

Ob občasni hoji v hribe (nekajkrat na leto) morate čevlje menjati vsakih 5 let.

Vaš korak naj bo zanesljiv in trden

Z dobro obutvijo na podlago stopajte zanesljivo in trdno, pri tem pa dobro glejte, kam boste stopili. Težišče telesa naj bo na sredini, torej ne smete biti nagnjeni ne naprej ne nazaj. Stopajte vzravnano in brez strahu, pri tem pa se ne ozirajte nazaj. Pogled rajši usmerite predse.

Vaš korak bo še bolj zanesljiv, če boste na poti spočiti, zato si vedno izberite turo, ki ustreza vaši pripravljenosti. Dobro je tudi, če poznate pot, po kateri hodite, saj takrat še bolj zaupate v svoj korak. A previdnost pri hoji po različnih podlagah vseeno velja.

Na sneg in led s cepinom in derezami

»Najnevarnejša podlaga je v gorah takrat, ko je pot zasnežena ali poledenela. Zelo nevarne za zdrs so tudi strme mokre trave, blatne poti in poti, na katerih je listje, pod katerim se skrivajo led, korenine, veje, tudi grušč,« je povedal Igor Zlodej.

Na zasneženih in poledenelih poteh zato nujno uporabljajte dereze in pohodni cepin.

»Včasih zadostuje le cepin. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem ga uporabljal tudi že na kopnem terenu na strmih travah in je v takih razmerah odličen pripomoček. Nikakor ni odveč tudi alpinistična čelada, ki vas lahko ob morebitnem zdrsu in posledično padcu obvaruje pred poškodbami glave,« je še svetoval Igor Zlodej.

Alpinistične pripomočke se morate naučiti tudi pravilno uporabljati. Najbolje je, da se udeležite katere od alpinističnih šol, ki jih organizirajo alpinistični odseki številnih planinskih društev.

K skrbnemu načrtovanju poti sodi tudi dobra telesna pripravljenost

Poleg dobre opreme je od obisku gora pomembno tudi to, kako smo telesno pripravljeni. Utrujenost je med najpogostejšimi razlogi za zdrs, takoj za neprimerno obutvijo.

Največkrat nam moči začne primanjkovati pri sestopu, posebno fizično slabše pripravljenim planincem.

Zlodej je povedal, da so imeli vsako leto kar nekaj primerov, ko so planinci obnemogli na planinski turi in so potrebovali pomoč GRS-ja: »Gre predvsem za slabo pripravo na turo, ker pohodniki ne vedo, koliko časa bo trajala pot. Tudi fizično ji niso kos. Prav tako je vedno tudi nekaj primerov, ko za pomoč zaprosijo šele v večernih urah, ko bi že morali biti v planinski koči ali doma v dolini, pa še na vrh niso prišli oziroma so še na poti.« Zato je treba varen obisk gora zares skrbno načrtovati in pravilno izbrati turo.

Pazite tudi, kje počivate in se fotografirate

Dober premislek na primer velja tudi pri izbiri mesta za počitek in/ali fotografiranje. V dolino številni pohodniki radi odnesete lep spomin. A za posnetek izberite varen kraj, ki ni na previsu ali grebenu gore, najbolje tam, kjer se lahko varno ustavite, odložite prtljago in pripravite telefon ali fotoaparat. Nikakor pa se ne ustavljajte ob močnem dežju ali megli, saj je lahko takšno početje zelo nevarno tudi za druge pohodnike.

Pazite tudi na močne sunke vetra, ki vas lahko v trenutku odpihnejo s pobočja gore ali premaknejo za nekaj metrov, da stopite na mesto, od koder vam lahko zdrsne.

Če povzamemo …

Z ustrezno obutvijo in trdnim korakom, z opremo, ki je primerna za različne drseče podlage, ter z dobro fizično pripravljenostjo in skrbnim načrtovanjem poti boste zmanjšali vpliv najpogostejših dejavnikov, zaradi katerih bi vam v gorah lahko zdrsnilo in bi se lahko ponesrečili.

Ne spreglejte pa tudi naslednjih kratkih nasvetov:

1. V gore se nikoli ne odpravite, ko močno dežuje, ko se obeta nevihta, ob sneženju in močnem vetru ter ob požledu.
2. Če nimate izkušenj s hojo ob različnih vremenskih razmerah, rajši ostanite doma.
3. Ne izzivajte z drsanjem po snežiščih.
4. S hribov ne sestopajte po meliščih. Čeprav je sestop hitrejši in za marsikoga zabaven, vam na takšni podlagi hitro lahko zdrsne. S proženjem kamenja, ki pada v dolino, pa ogrožate tudi ljudi pod meliščem.
5. Ne dovolite, da vas v hribih ujame noč ali nevihta, zato se na pot odpravite pravočasno.
6. Če nimate dovolj izkušenj, se v gore rajši odpravite z gorskim vodnikom....