Izlet z motorjem: Brda vabijo
Goriška Brda v vseh letnih časih ponujajo dovolj razlogov za obisk

Goriška Brda? Pozno spomladi na tržnicah in tudi ponekod ob bolj prometnih cestah vabijo debele češnje, ki so dozorele v Brdih. Poletje od tam prinese breskve. Jesen pa grozdje, kakije in tik pred zimo še kostanj ter novo vino. Na dlani je, da imamo več kot en razlog za obisk.

En obisk bo premalo

Brda imajo več obrazov, pač glede na letni čas. Zelo so slikovita spomladi, ko je vreme še sveže in zacvetijo češnje. V poletni vročini je umirjena vožnja ob Soči bolj zdrava kot nastavljanje kakšni klimatski napravi. Ker praviloma izlet vedno začnemo ob reki Soči – torej ali pri Solkanskem mostu, ali pa recimo iz smeri elektrarne Doblar, je že obisk te zelene lepotice dogodek sam po sebi. Skrivnostna postanejo jeseni, ko se zlati trta in se oljke obarvajo srebrno.

 

Kako se izogniti poletnim pastem vožnje, da bo izlet v Brda prijeten kljub vročini?

 

Kadar je vreme bolj sveže, so Brda prav zanimiva pohodniška smer in zato je kar smiselno združiti izlet z motorjem s kratkimi sprehodi. No, vsaj na vrh Sabotina je treba zlesti, kar pomeni četrt ure vzpona po kozji stezi od planinskega doma, nekdanje karavle, kjer parkiramo motor. Povzpnemo se do grebena, s katerega se odpre pogled vertikalno navzdol na zeleno Sočo, v daljavi pa se lesketa Jadransko morje.

 

Ko je Brda zamejevala državna meja, so bila kot izoliran otok. Češnjevo pečko si lahko izpljunil na italijansko stran, kjer Brdom rečejo Collio, in tudi še danes vidiš, da so tam bolj sproščeno živeli. Zagotovo je bilo zaradi ujetosti med reko, strmino Sabotina in bodečo žico za naše ljudi življenje trše in je zahtevalo bolj žilave roke. Vinarji in sadjarji so znali sestaviti zanimivo zgodbo in tako dati svojim izdelkom vrednost. So pa še vedno nekam nerodni pri označevanju svoje dnevne ponudbe. Ko se popotnik vozi skozi Gonjače, Šmartno, Dobrovo … Medano težko opazi, kje bi se lahko ustavil in kaj dobrega prigriznil.

 

So vam Brda preblizu? Priporočam tudi izlet v Dolomite.

 

Iz Slovenije v Italijo in nazaj

Zdaj, ko državne meje ne omejujejo gibanja, je klatenje z motorjem po Brdih čisti užitek. Z vzhoda, torej od reke Soče, pa do zahodnega roba, torej Italije, je komaj pol ure vožnje. Z juga na sever je vožnja daljša in mestoma turistično manj slikovita, ni pa dolgočasna in ponuja več smeri, lahko v Italijo proti Čedadu, lahko na soško stran na Most na Soči.

 

 

Brda si najlepše ogledamo tako, da začnemo pot pri znamenitem kamnitem mostu v Solkanu, ki je še vedno lep in je zato vreden ogleda iz različnih zornih kotov. Ko pa se vzpnemo v Brda, lahko sledimo nosu. Zakaj pa ne bi že v kraju Hum zavili v levo in se spustili na italijansko stran v Števernjan (S.Floriano del Collio)? Vijugasta cesta teče tik pod griči in pripelje pred Vipolže, kjer smo spet na domačih tleh. Zdaj sledimo smer za Ceglo in Medano. Do Dobrovega in do vinske kleti je le hipec vožnje. Ali je vredna postanka? Hm, na zunaj je klet videti dolgočasna tovarna.

 

Kraj Šmartno si je treba nujno ogledati. Kraj je obrnjen navznoter, je slikovit in izžareva zanimivo energijo. Tu si je treba pretegniti noge. Za popolnejši vtis pa se je sedaj treba odpeljati v Gonjače, zaviti ostro levo med hiše in potegniti do razglednega stolpa. 144 stopnic boste z lahkoto premagali in odprl se vam bo čudovit pogled na Šmartno, na Alpe, proti morju. Dobro je imeti pri roki zemljevid, da dobite vtis o krajih pod vami.

 

No, ko boste zgoraj na vrhu stolpa občudovali razgled, se vam bo na trenutke zdelo, da …? Res je, stolp rahlo niha.

 

Uživajte.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite naslednjo takšno zgodbo prejeti v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za motoriste:

 

motorno kolo, prosti čas, potovanja
Preberite tudi