Potovanja z motorjem: Albanija, kot je kmalu ne bo več

Kaj je dobro videti in vedeti na potovanju z motorjem po Albaniji.

Albanija (Shqipëria) je bila desetletja dolgo precej zaprta in zato turistično spregledana dežela. Če je to po eni strani slabo, je po drugi strani odlično. Ker je nekritične turistične mase še niso preplavile, tudi niso razvrednotile človeških odnosov in ponudbe ter niso podrle cenovnih razmerij. Vprašanje pa je, koliko časa še bo tako.

Ob albanski obali rastejo hoteli, stanovanjski bloki za prodajo turistom, širijo se ceste ob obali, z evropskim denarjem se zasajajo parki in tlakujejo promenade. Povsod so gradbeni stroji in delavci, ki spreminjajo podobo. Šele v tretji ulici za novogradnjami je Albanija takšna, kot je bila včeraj -- skromna.

 

Z motorjem do Albanije in križem kražem po njej

Do Albanije gre najhitreje skozi Dalmacijo in ob črnogorski obali. Do Skadra je 850 kilometrov. Od Skadra do Igoumenitse (grška trajektna luka tik pod Albanijo) je 400 km. Kilometrske razdalje v Albaniji so varljiva reč, ker je dežela hribovita, visoko gorata, ceste pa so speljane vijugasto, mestoma skozi neposeljene kraje. Nekatere ceste so na trenutke tudi v slabem stanju, ker so izgubile namembnost. Zato je potovalna hitrost lahko precej nizka.

 

Tveganja je treba zmanjšati na minimum, ker je pomoč mehanika na podeželju precej redka. Pa tudi sicer je oskrba z nadomestnimi deli za vozila lahko težavna. S pnevmatikami pa ne bi smelo biti problemov, saj prav kranjska veja znamke Good Year oskrbuje Albanijo.

 

Nekaj razdalj za vtis:

  • Gusinje – Skadar (Shkodër): 105 km,
  • Podgorica/Črna gora - Skadar: 60 km,
  • Skadar – Drač (Durrës): 110  km,
  • Drač – Vlora (Vlorë): 115 km,
  • Vlora (ob obali, čez naravni park in prelaz Llogarasë, 1025 metrov nad morjem ) – Saranda (Sarandë): 130 km,
  • Saranda – Gjirocastër:  60 km,
  • Drač – Tirana - Elbasan – Ohrid: 180 km.

 

Pasti na cesti

Večinoma ima Albanija tudi v zakotnih krajih precej dobre, očitno solidno zgrajene ceste brez zakrp. Imajo pa svoje navade. Tudi pri njih, predvsem v gorskem svetu, narava kaže svojo moč. Zato tu in tam doživiš, da je zlomilo oziroma spodjedlo cesto ali da se je globoko vdrl asfalt. Albanci ob tako oviro ne postavijo signalnih tabel in mežikajočih rumenih luči. Pač pa nevarni del le ogradijo z velikimi kamni. Če je luknja v vozišču majhna, vanjo le zapičijo vejo iz grmovja in nanjo nataknejo pločevinko.

 

Dobro opazovanje vozišča in predvidevanje nikakor nista odveč. Pogosto boste naleteli na zemljo in kamenje, ki se vsuje na vozišče z neurejenih brežin.

 

Preverite, kako dobro obvladate vožnjo, ko je na cesti udrtina in še ovinek.

 

Prometna (ne)varnost

V prometu gre vse precej po domače in ne vedno v predpisano smer. Nakazovanje smeri in dajanje prednosti pešcem, ki prečkajo cesto, ni običajno, zato pazite, kaj se dogaja za vašim hrbtom. V gneči hitro zaznaš, da se vozi na zmerno agresivnost in manj na desno pravilo ali vljudnost. A ne opaziš zlobe.

 

Albanija ima nekaj širokih cest, ki dobivajo pomen avtoceste. Vendar tega ne smemo razumeti po slovensko. Tu promet ni čisto predvidljiv. Na »avtocesto« vodijo dovozi od zasebnih hiš. Neredko kdo na kolesu ali mopedu »avtocesto« prečka diagonalno na drugo stran, da gre k sosedu.

 

Bodite pozorni, kako se s stranske ceste vključujete na avtocesto, ker križišča sploh niso kot pri nas, torej pentljasta, pač pa se s sredinsko ograjo stikajo pod dokaj nenavadnimi koti in zato človeka mimogrede pripeljejo na nasprotni vozni pas.

 

Policisti ob cesti kar pogosto merijo hitrost z ročnimi radarji. Je pa res, da me policisti med dvema obiskoma niso nikoli ustavili. Seveda sem potoval s predpisano hitrostjo.

 

Kaj je dobro vedeti, če greste z motorjem po Albaniji?

Vstop v Albanijo ni procedura. Dovolj so pozdrav, osebna izkaznica in dokumenti za vozilo. Albanski obmejni policisti so sicer resnega, uradnega videza, vendar svoje delo tudi hitro in spoštljivo opravljajo. Za čuda pa imajo vsa obmejna in carinska obvestila nalepljena na nekaj plakatih v svojem jeziku … pa se znajdi.

 

Za vstop v državo potrebujete zgolj osebno izkaznico, z motorjem tudi zeleno karto. Nujno je turistično zavarovanje, ker evropska kartica ni veljavna.

 

Težko, da bi danes obiskovalec v Albaniji na ulici, v uradu ali trgovini naletel na neprijaznega človeka. Ali da bi se počutil opeharjen. Smo pa konec poletja 2017 slišali tudi za takšne primere in to predvsem na črpalkah, ki prikazujejo vrednost iztočenega goriva v evrih – avtomati so pač rabljeni in uvoženi iz evrskega območja, zato prikazujejo evre. Seveda prikazano ne drži, ker je uradna valuta lek: za 1 evrov so poleti 2017 dali 120 ali 130 lekov.

 

Kaj je dobro poskusiti?

Motoristi, avtodomarji in tudi kolesarji - popotniki imajo najraje slikovite, dinamične, razgledne ceste. Nekaterim je ljubši makadam, drugim dober asfalt. Albanija ponuja obojega v izobilju. Kjer to tereni dopuščajo, je zemlja prav solidno obdelana. Ker je Albanija pretežno gorata, so ovčje in kozje meso pogosto na krožniku. Pa seveda morske dobrote.

 

Že pred Skadrom in vse proti Draču sem občudoval lične njivice z zdravilnim smiljem, z žajbljem, s tobakom in sivko. Prodaja kmetijskih pridelkov za cesto je nekaj običajnega. Čisti užitek je vonjati paradižnike ali dinje. Vonj je tisti naraven, dan od sončne pripeke in od počasne rasti v zemlji. Seveda ne najdeš dveh enakih paradižnikov.

 

V kuhinji so jasne sledi turškega, balkanskega, grškega in seveda italijanskega vpliva. Brez zadržkov zapišem, da hrana ne prihaja iz veletrgovskih verig in je zato zelo prvinska, okusna. In poceni. Cena za kilogram domačega paradižnika je 60 lekov ali pol evra. Kava stane od 60 do 100 lekov. Odlična ribja juha v hotelu 250 lekov; grška solata 250 lekov. Byrek (sorodnik bureka) z nevsiljivim paradižnikovim nadevom in sirom feta, zanemarljiva cena.

 

Pa prenočišča? V večjih mestih ne manjka ponudbe. Cene za solidno prenočišče z varnim parkiranjem gredo od 15 do 35 evrov, z zajtrkom. Ker je ponekod, predvsem v notranjosti ponudba prenočišč skromnejša, je dobro pravočasno preveriti razpoložljivost na spletu.

 

Na cestah in v mestih se turist počuti varno. Pri parkiranju in puščanju prtljage je prav slediti pameti: raje parkiraš tam, kjer je znan gospodar, in se prijazno dogovoriš, da malce popazijo na stvari.

 

Foto: Mitja Gustinčič

 

Kaj je dobro videti?

Za učinkovito odkrivanje Albanije je potreben tudi klasičen zemljevid, ker ponudi širši in natančnejši pogled na okolje kot elektronski aparati. Že doma v knjigarni poiščite pregledne in precej natančne zemljevide nemške znamke Reise Know-How v merilu 1:220 000. Tiskani so na papirju, ki se ne trga na pregibih in ni občutljiv na vlago. Zemljevidi so barvno umirjeni, ne utrujajo oči in so zato prijetni za uporabo. Vrisane imajo tudi zgodovinske in obiska vredne kraje.

 

Zgodovina Albanije je bogata. Sledi so pustili antični Grki, Rimljani, Otomanci, Italijani. Ker je narava lepa, slikovita, je za prvič nujno obiskati Skadar, najstarejše mesto, ki pa že vibrira v valovih večernih zabav pred lokali. V centru se džamija in krščanska cerkev nemoteče spogledujeta.

 

Drač je bil poleti 2017 preveč podoben gradbišču, da bi bil zanimiv. Tirana je tudi preveč mesto in jo lahko obiščemo kdaj drugič. Bolj prijazno je obiskati staro Skenderbegovo prestolnico Krujë pred Tirano. Na vrhu je lep grad z muzejem, spodaj pod obzidjem pa še dokaj originalen bazar s tkalnicami tepihov.

 

Albanija danes deluje bolj urejeno in čisto kot južna Italija ali Sicilija. Želite Siciliji vseeno dati priložnost? Najboljši čas za Sicilijo na motorju je pomlad.

 

Prijetno obmorsko mesto Vlora je vredno daljšega postanka. Ima lepe stare zgradbe, mošeje, park, obalo. Tu trčita Jadransko in Jonsko morje. V tem mestu so Albanci leta 1912 razglasili svojo samostojnost izpod Turkov.

 

Morda bi bilo za prvi obisk Albanije to že skoraj dovolj, če se ne bi za mestom Vlora razprostiral naravni park Llogorasë, ki obmorsko cesto v serpentinah pripelje na višino 1027 nad morjem – ki se peni pod nogami. Čudovito. V daljavi se skozi meglice kaže Krf.

 

Mirëdita za dober dan

Tudi v zelo turističnih krajih smo hitro začutili, da se ljudje iskreno trudijo. Niso vsiljivi. So pa odprti in če nakažeš željo po pogovoru, se radi odzovejo. Gre z italijanščino, gre z angleščino … ali pa z rokami, mimiko in nasmehom. Zelo učinkuje, če si zapomnite albanski pozdrav za dober dan mirëdita.

 

Albanci ob večerih radi v skupinah posedajo pred hišami, na travnikih med bloki, pijejo kavo, se sprehajajo z otroki. To je videti zelo prijetno. V albanskih mestih je zasajenih veliko lipovih drevoredov, ki konec maja in junija nepredstavljivo lepo in pomirjujoče dišijo. Če vam je torej ljub naraven, morda malce skromen in bolj preprost svet, ne čakajte. Danes in še jutri je najbolj primeren čas, da stopite v časovni stroj in doživite Albanijo.

 

Seveda je danes Albanija, predvsem v obalnem pasu, že sposobna ponuditi tudi precej visoko turistično hotelsko udobje in to za zelo razumno ceno. Bolj v ozadju turističnih zanimivosti ali na podeželju je standard nižji, skromnejši, a še vedno prijeten: poceni keramika, pobeljene sobe, plastični natikači pred kopalnico, brez digitalnih ključavnic, a z več osebnega stika.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

motorno kolo, varna vožnja, potovanja, aktivno življenje, prosti čas, zavarovanje motornih koles, turistično zavarovanje, zavarovanje motornih koles
Preberite tudi