Moje podjetje – moja zapuščina

Kaj za podjetje in svojce pomeni smrt družbenika ali samostojnega podjetnika?

Podjetje, ki ste ga ustvarili oziroma v katerega ste vstopili in v katerem uresničujete svojo podjetniško vizijo, je vaša zapuščina. Medtem ko morda vi izraz zapuščina razumete v povezavi s  svojimi podjetniškimi uspehi, ki so vam v osebno zadovoljstvo in ponos, pa je vaše podjetje v pravnem smislu dobesedno dediščina. Kaj bi se zgodilo z njim ob vaši smrti?

Prav gotovo vam ni vseeno, kako se bo pot vašega podjetja razvijala v prihodnosti. Zato je eno od pomembnih in odgovornih odločitev za dobro podjetja in za dobro vaših najbližjih tudi razmislek, kako bi bilo, če bi se vam zgodilo najhujše.

 

Če ste eden od družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je ključno, da premislite, ali so stvari v podjetju pravno in formalno dovolj dobro urejene, da poslovanja podjetja nepredvideni dogodki, kot so nezgode ali celo smrt vodilnih, ne bodo preveč pretresli.

 

V primeru, da opravljate samostojno dejavnost, razmislite, kdo je tisti, ki mu lahko zaupate svoje mesto v podjetju. In najpomembneje, kaj bo z vašimi najbližjimi? Ste pravočasno poskrbeli za njihovo finančno varnost? 

 

Kaj se zgodi v podjetju ob smrti podjetnika?

Po slovenski zakonodaji ima dedovanje po oporoki prednost pred dedovanjem po zakonu. Zato je dobro, da osebo, za katero želite, da prevzame samostojno dejavnost, oziroma kateri želite prepustiti svoj lastniški delež v podjetju, določite v oporoki. Če tega ne boste storili, si bodo vaše podjetje oziroma poslovni delež v njem razdelili zakoniti dediči.

 

Preberite, zakaj pravniki tudi sicer priporočajo, da napišete oporoko.

 

Potencialni pravni nasledniki postanejo nosilci premoženja in obveznosti, ki izhajajo iz podjetja, v trenutku smrti podjetnika ali družbenika. Toda dejstva, kolikšna je vrednost pokojnikove zapuščine v podjetju ter kdo dejansko bo dedič podjetja oziroma poslovnega deleža, bodo znana šele po zapuščinski razpravi. Da lahko podjetje čim bolj nemoteno posluje naprej, je pomembno, da se potencialni dediči dogovorijo glede upravljanja podjetja do zapuščinske razprave.

 

Dedič s pravnomočnim sklepom o dedovanju kot univerzalni pravni naslednik prevzame vsa pravna razmerja v zvezi s podjetjem. To pomeni, da prevzame vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz že sklenjenih pogodb, koncesij, terjatev in drugih pravnih in finančnih dokumentov.

 

Dedovanje se po zakonu o dohodnini ne šteje za obdavčljiv prenos kapitala.

 

Če umre eden od družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo

Če umre eden od družbenikov, zapuščinsko sodišče določi izvršitelja oziroma notarja, ki popiše in oceni delež pokojnega družbenika v podjetju. Do zapuščinske razprave je pokojnik v sodnem registru še vedno naveden kot družbenik.

 

Smrt enega od družbenikov lahko podjetje precej prizadene. Pogosto se zgodi, da preostali družbenik oziroma družbeniki ne želijo vstopa dediča oziroma dedičev kot novih družbenikov v lastništvo podjetja, saj tako v podjetje prihaja nova poslovna kultura. Zato se odločijo za odkup lastniškega deleža pokojnega družbenika, ob tem pa morajo poskrbeti za nemoteno poslovanje podjetja.

 

To je lahko težko, če ima podjetje veliko tekočih finančnih obveznosti (tekoči stroški, odplačevanje kreditnih obveznosti) in nima denarnih rezerv.

 

Ena od primernih rešitev je, da podjetje za družbenike sklene polico življenjskega zavarovanja za primer smrti. Zavarovalec je podjetje, zavarovana oseba je družbenik, upravičenec pa je prav tako podjetje. V primeru smrti družbenika bi se izplačilo iz zavarovanja namenilo za poplačilo dedičev in nemoteno poslovanje podjetja. Na ta način je podjetje poskrbelo za svojo varnost in svoje interese.

 

Dobra praksa nekaterih podjetij je, da plačevanje premije za življenjsko zavarovanje zaposlenih (predvsem vodstvenih delavcev) vključujejo v svoj bonitetni model in tako pri njih dvigujejo občutek pomembnosti in zadovoljstva, jih motivirajo in krepijo zvestobo podjetju. V tem primeru so na zavarovalni polici kot upravičenci navedeni svojci zaposlenega, ki jim je s tem zagotovljena finančna varnost v primeru smrti zaposlenega. Premija, ki jo podjetje plačuje za zavarovanje zaposlenega, ima v tem primeru naravo bonitete, za podjetje pa predstavlja davčno priznani odhodek. Izplačilo iz zavarovanja, ki ga prejmejo svojci v primeru smrti zaposlenega, po Zakonu o dohodnini ni obdavčeno z dohodnino.

 

Razmislite o tem, ali ste (v zadostni meri) poskrbeli za finančno varnost bližnjih v primeru vaše smrti.

 

To lahko storite tako, da (tudi sami) sklenete življenjsko zavarovanje za primer smrti in za upravičence navedete bližnje. Z izplačilom zavarovalne vsote v primeru, da bi se vam zgodilo najhujše, jim boste zagotovili finančno varnost: poskrbeli boste za otroke, če še ne bodo samostojni, omogočili neprekinjeno odplačevanje kredita oziroma zagotovili, da bodo svojci lahko ohranili primerljiv življenjski standard. Koliko bi potrebovali za to, lahko izračunate z nekaj kliki v spletnem kalkulatorju.

 

Poleg konstantne zavarovalne vsote se lahko sedaj odločite tudi za padajočo zavarovalno vsoto, kar pomeni, da se zavarovalna vsota med trajanjem zavarovanja linearno znižuje. To pomeni, da je ob preteku dogovorjene zavarovalne dobe enaka 10 % zavarovalne vsote, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja.

 

Če umre samostojni podjetnik

Če umre samostojni podjetnik, se njegova samostojna dejavnost lahko deduje ali zapre.

 

Dejavnost samostojnega podjetnika lahko prevzame samo en dedič. Če je potencialnih dedičev več in so ti med sabo celo sprti, sodišče do zapuščinske razprave določi skrbnika podjetja.

 

Za dobro podjetja pa lahko kot samostojni podjetnik ob ustanovitvi ali kadarkoli kasneje imenujete svojega zastopnika za primer smrti. To naj bo oseba, ki ji zaupate in se spozna na delovanje vaše dejavnosti. Ime zastopnika se vpiše v poslovni register, samostojni podjetnik pa mora ob tem predložiti zastopnikovo soglasje. Zastopnik je v primeru smrti podjetnika do pravnomočnega sklepa o dedovanju pooblaščen za vsa pravna dejanja.

 

Ko postane sklep o dedovanju pravnomočen, mora dedič, če želi nadaljevati z dejavnostjo, v roku treh mesecev na Ajpes predložiti pravnomočni sklep o dedovanju. Na Ajpesu ga bodo vpisali v poslovni register kot zakonitega zastopnika podjetja. S tem bodo nanj prešle vse pravice in obveznosti podjetja.

 

Naslednik bo moral upoštevati nekaj pogojev: nadaljevati bo moral z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, poleg tega pa, ker se s smrtjo podjetnika zaključi davčno obdobje, predložiti obračune davka. Pri ureditvi vseh potrebnih zadev, bo novemu samostojnemu podjetniku v pomoč računovodja.

 

Če dedič, določen s pravnomočnim sklepom o dedovanju, dejavnosti ne želi nadaljevati, mora Ajpesu predložiti pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. Ajpes bo opravil izbris iz poslovnega registra, premoženje pa se bo razdelilo med dediče.

 

Tudi samostojni podjetnik ima lahko miren spanec

Če ste samostojni podjetnik, potem veste, da za svoje poslovne odločitve jamčite s svojim osebnim premoženjem. To ni majhna odgovornost, še posebej če imate družino z mladoletnimi otroki oziroma skrbite za osebe, ki so finančno odvisne od vas.

 

Ob razmisleku o finančni preskrbljenosti je pomembno, da si zastavite naslednja vprašaja:

 

  • Kako uspešno poslujem?
  • Ali imam kakšne dolgove?
  • Koliko let potrebujejo moji otroci, da bodo preskrbljeni?
  • Ali imam kredit in koliko časa ga še moram odplačevati?

 

Da bo lažje najti odgovore, preverite izračun, kolikšna zavarovalna vsota bi pokrila finančno vrzel v primeru, če bi se vam zgodilo najhujše.

 

Zaradi posebnega pravnega položaja samostojnega podjetnika, saj ta nastopa kot fizična oseba, je socialni položaj podjetnika in njegove družine še posebej ranljiv. Zato je izredno pomembno, da svojce ustrezno finančno zaščitite. Najbolje s sklenitvijo življenjskega zavarovanja za primer smrti.

 

Življenjsko zavarovanje za primer smrti omogoča visoke zavarovalne vsote ob dostopnih premijah, izplačilo svojcem v primeru smrti zavarovane osebe pa po zakonu ni obdavčeno z dohodnino. Glede na dejavnost, ki jo opravljate, razmislite tudi o priključitvi dodatnih zavarovanj, kot so:

 

  • Dodatno nezgodno zavarovanje, ki zagotavlja dodatno izplačilo v primeru nezgodne smrti, dnevno nadomestilo za prehodno nesposobnost za delo, nadomestilo za bolnišnični dan ter mesečno rento za invalidnost,
  • Dodatno zavarovanje za hujše bolezni in poškodbe,
  • Dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih z asistenco – primerno za tiste, ki veliko potujejo.

 

Če si želite zagotoviti nemoteno in varno opravljanje svoje dejavnosti, in to tudi takrat, če vas preseneti kaj nepredvidenega, preverite ponudbo zavarovanj za podjetnike. Več v članku Vodič po zavarovanjih za podjetnike.

osebne finance, sklepanje zavarovanj, podjetniški komplet, življenjsko zavarovanje posel, posel
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno podjetniško pot. Enkrat na mesec v vašem nabiralniku.