Plesen v stanovanju: nevarnost za zdravje

Prikazovalnik spletne vsebine

Kazalo:

Kaj je plesen in zakaj je nevarna?

Plesen je vrsta gliv, ki se pojavljajo v notranjem in zunanjem okolju. Obstaja veliko vrst plesni, ki rastejo na različnih površinah – stenah, stropih, preprogah, pohištvu, lesu, živilih … V zunanjem okolju plesen ni škodljiva, v notranjih prostorih pa nekatere vrste, kot je na primer črna plesen, lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Plesen namreč proizvaja spore, ki se hitro in enostavno prenašajo ter lahko vztrajajo tudi v okoljih, kjer sicer plesen ne more rasti. Poleg tega različne vrste plesni izločajo različne strupene snovi, imenovane mikotoksini. Dolgotrajna izpostavljenost plesni je lahko nevarna za zdravje.

Prim. mag. Nikša Šegota, dr. med, spec. internist pulmolog, pravi: »Plesni so poleg pršic velik problem v stanovanju. Spore plesni so povsod, ne da se jih uničiti. Nahajajo se v zraku, posebej jim ustreza toplo in vlažno okolje. Vdihavamo jih na vsakem koraku. Povzročajo astmo, kihanje (alergijski rinitis), lahko povzročijo vnetje v organizmu (poleg bakterij in virusov). Marsikaj v povezavi s plesnijo še ni jasno, saj igra pomembno vlogo v kombinaciji z drugimi boleznimi. Dejstvo pa je, da je zelo škodljiva.«

Vzroki za nastanek plesni v stanovanju

Preden lahko govorimo, kako se znebiti plesni, morate poznati vzroke za nastanek plesni. Vzroke lahko delimo na:

Zunanji vzrok: Zaradi slabe hidroizolacije vlaga v stanovanje prihaja od zunaj. Poleg same izbire izolacije je pomembna tudi izbira zaključnega fasadnega sloja. Ta naj bo paropropusten, da prepreči zastajanje vlage v konstrukciji.
Notranji vzrok: Vlažnost v prostoru se povečuje zaradi načina vašega življenja – kuhanje, pranje, izdihan zrak … Dnevno v stanovanju nastane približno 10 do 15 litrov vlage. Vlaga se iz zraka izloči na hladni površini, ki se ob tem zarosi. Nastala vlaga lahko navlaži konstrukcijo stavbe in s tem nastanejo idealni pogoji za rast plesni. Ta se razraste na trajno vlažni površini.

Prekomerna vlaga

Vlaga je glavni dejavnik za razvoj plesni, na vlažnost v prostoru pa lahko vplivajo:

slaba izolacija,
človekove aktivnosti oziroma vsakodnevne dejavnosti, kot so tuširanje, kuhanje, pranje in sušenje perila in celo dihanje ter potenje,
puščanje ali zamakanje cevi, strehe, ki povzroča dolgotrajno vlažnost sten, stropa,
nepravilno prezračevanje.

Odrasla oseba z dihanjem in izhlapevanjem preko kože (brez dodatnega opaznega znojenja) v zrak dnevno odda 600 gramov vlage.

Kapilarna vlaga

Objekti s poškodovano ali neobstoječo hidroizolacijo imajo pogosto težavo s kapilarno vlago. Gre za pojav, kjer se voda iz tal dviga navzgor po stenah zaradi poroznosti gradbenih materialov oziroma skozi zidne kapilare. Znaki kapilarne vlage so vlažni madeži na spodnjih delih sten, odstopanje ometa, neprijeten vonj po vlagi.

Toplotni mostovi

Toplotni mostovi so točke na objektu, kjer se toplota hitreje prenaša od znotraj navzven, zaradi česar tam prihaja do večjih temperaturnih razlik. Najpogosteje se toplotni mostovi pojavijo na izpostavljenih delih stavbe – stikih oziroma robovih, vogalih stavbe, oknih, vratih, balkonih, v kleteh. Vplivajo na izgubo toplote v stavbi, kar lahko povišuje stroške ogrevanja, ker povzročajo kondenzacijo vlage, pa se povečuje tudi tveganje za nastanek plesni. Toplotni mostovi lahko nastanejo zaradi neustreznega načrtovanja (konstrukcijski toplotni mostovi), nezadostne ali nepravilne toplotne izolacije (konvekcijski toplotni mostovi) ali tam, kjer je površina izolirane površine večja od površine, ki jo izolacija pokriva (geometrijski toplotni mostovi).

Eden najpogostejših primerov toplotnega mostu je neizolirana balkonska plošča.Velikokrat se toplotna izolacija zaključi ob balkonski plošči in nato nadaljuje nad njo, namesto, da bi se izoliral celoten balkon. Če plošča ni ustrezno izolirana, se pozimi hladi od zunaj, toplota iz notranjih prostorov pa prehaja skozi beton in se izgublja. Na notranji strani, kjer je stik plošče s stropom ali steno, se posledično pojavi hladna površina.

Nepravilno prezračevanje

Pomanjkanje prezračevanja povzroča, da se vlaga zadržuje v prostoru. Pogosta napaka je, da pozabimo na redno prezračevanje pozimi, ali da prezračujemo dolgotrajno le z rahlo odprtimi okni. Kondenz in posledično plesen se pojavlja predvsem v kotih sten. Vzrok je pomanjkljivo kroženje zraka, saj v kotih zrak zastaja in ne kroži dovolj.

Prezračevati je potrebno pogosto, kratkotrajno, intenzivno. Nekateri svetujejo, da zadošča prezračevanje trikrat dnevno, drugi predlagajo petkrat. Je pa obvezno prezračiti takoj zjutraj, ko se zbudite, in vedno, ko delate kaj takega, kjer se sprošča vlaga (kuhanje, pranje, tuširanje, pomivanje tal...).

Vpliv sobne vegetacije

Tudi sobne rastline lahko vplivajo na vlago v prostoru. S procesom transpiracije – izhlapevanjem vode iz rastlin – lahko povečajo vlažnost v prostoru. Še bolj idealne pogoje za razvoj plesni pa lahko ustvarite s prekomernim zalivanjem rastlin ali neustrezno drenažo v lončkih (nimajo lukenj za odtekanje vode). To povzroči, da se voda nabira v ali okoli njih. Prav tako lahko stara in neustrezna zemlja vsebuje organske snovi, ki razpadajo in omogočijo rast plesni.

Kje se plesen pojavi?

Plesen se velikokrat pojavi na severnih stenah, ker so to najhladnejše stene v domu.

Topel in vlažen zrak se v stiku s hladno steno hipoma ohladi. Iz njega se izloči voda – vlaga, ki se nato zadržuje na steni.

Ko je stena enkrat dovolj vlažna, je ob ustrezni temperaturi idealna podlaga za razvoj plesni. To se dogaja posebej pozimi, ko stanovanje ogrevate. Če je na primer temperatura zraka v prostoru okoli 20°C in relativna vlaga zraka pod 60 %, je temperatura kondenzacije 13°C. Plesen se pojavi na delih stene, ki so hladnejši od temperature kondenzacije, to pa so  običajno slabo izolirane zunanje stene.

Kako plesen na steni vpliva na vaše zdravje?

Čeprav nekateri ljudje ne občutijo takojšnjih ali intenzivnih simptomov, lahko dolgotrajna izpostavljenost plesni povzroči različne zdravstvene težave, zlasti pri otrocih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in pri tistih, ki so nagnjeni k alergijskim reakcijam. Najpogosteje izpostavljenost plesnim na steni oziroma drugje v notranjih prostorih povzročijo bolezni zgornjih dihal, alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave, lahko pa pride tudi do manj pogostih oblik bolezni.

Alergijske reakcije

Plesni proizvajajo alergene, ki povzročajo bolezen dihal. Težave se lahko kažejo z alergijskim vnetjem očesne veznice, krvativami iz nosu, alergijskim vnetjem nosne sluznice in sinusov, kašljem ter simptomi gripe ali prehlada.

Izpostavljenost plesni lahko povzroči tudi alergijski atopijski dermatitis, alergijsko bronhopulmonalno aspergilozo, alergijski glivni sinuzitis.

Bakterijske in virusne okužbe dihalnih poti

Bakterijske in virusne okužbe dihalnih poti se lahko pojavijo pri osebah, ki so bile izpostavljene vlažnemu plesnivemu notranjemu okolju.

Med rastjo plesni izdelujejo sekundarne presnovke – lahkohlapne organske spojine, ki povzročajo tudi tipičen plesniv vonj. Dražijo dihalne mukozne membrane in povzročajo simptome dihalnih bolezni, kot so draženje nosne sluznice, žrela, glabovol, utrujenost.

Zastrupitev zaradi mikotoksinov

Nekatere vrste plesni, recimo plesnii iz rodu Aspergillus in Penicillium izločajo tudi druge sekundarne presnovke, in sicer mikotoksine. Mikotoksini so toksični za večino notranjih organov (pljuča, jetra, ledvice, reproduktivni organi). Vplivajo lahko tudi na osrednji živčni sistem, kar lahko vodi v težave s spominom, depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo.

Mikotoksini povzročajo mikotokikozo (zastrupitev zaradi uživanja) ali mikozo (nastane zaradi okužbe s plesnimi).

Mikotoksini nastajajo na številnih hranilih, ki jih zaužijemo, lahko pa smo jim izpostavljeni tudi z vdihavanjem ali stikom s kožo.

Zdravje koga je najbolj ogroženo zaradi plesni v hiši?

Otroci so ranljiva populacija, plesni pa najpogosteje pri njih povzročajo kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice, alergijsko vnetje očesne veznice in astmo. Otroci, ki živijo v okolju z relativno vlažnostjo nad 75 %, imajo večje tveganje za razvoj astme.

Za okužbe z glivami so lahko dovzetne tudi osebe z obliko imunske pomanjkljivosti. To so osebe z rakavimi obolenje, ki dobivajo kemoterapijo, ki imajo akutno levkemijo, ali jim bodo presadili kostni mozeg. K večjemu tveganju so nagnjeni tudi okuženi s HIV in ljudje z neurejeno sladko boleznijo.

Zadnje raziskave kažejo, da se alergijske bolezni dihal zaradi plesni v notranjem okolju razvijejo tudi zaradi genetskih dejavnikov, a mehanizmi še niso raziskani. Na pojav alergije ali preobčutljivosti poleg genetske predispozicije pomembno vplivata čas izpostavljenosti in obremenjenost okolja z alergenom.

Vrste plesni in njihovi vplivi na zdravje

Vrsta plesni	Možni vplivi na zdravje
Črna plesen (Stachybotrys chartarum)	Težave z dihali, glavoboli, kašelj, alergijske reakcije.
Bela plesen (Aspergillus)	Alergije, okužbe sinusov, simptomi astme.
Zelena plesen (Penicillum)	Alergijske reakcije, kožni izpuščaji.
Rumena plesen (Cladosporium)	Lahko porizvaja mikotoksine, škodljive za zdravje. Je manj pogosta.

Pomembno: Plesni ne ocenjujete po barvi, saj lahko spreminja barvo oziroma imajo iste vrste plesni različne barve.

Optimalna vlaga v prostoru: Zakaj je pomembna?

Optimalna relativna vlaga v domu je med 40 in 60 odstotkov, idealna pa je okoli 50 odstotkov. Kolonije plesni začnejo rasti, če je relativna vlažnost 75 odstotkov. Pri vlagi zraka nad 80 odstotkov lahko plesen raste tudi na suhi podlagi.

Na relativno vlažnost v prostoru lahko vpliva letni čas, vremenske razmere, gospodinjske dejavnosti, sobne rastline, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in seveda gradbeni materiali.

Ohranjanje optimalne vlage pomaga ohranjati naše zdravje. Posledice prenizke vlažnosti so suha koža, izsuševanje sluznice, večja količina prašnih delcev v zraku, ki lahko poslabšajo simptome alergij ali astme. Z idealno vlažnostjo lahko zmanjšajte tveganje za prehlade, okužbe dihal, pripomore lahko tudi k boljšemu spancu. Predvsem pa z vzdrževanjem vlažnosti v optimalnih ravneh zmanjšamo tveganje za nastanek plesni, ki lahko povzroča resne zdravstvene težave.

Kako se znebiti vlage v stanovanju: Praktični nasveti

S temi ukrepi lahko učinkovito zmanjšate vlago v svojem domu, izboljšate kakovost zraka, preprečite razraščanje plesni ter poskrbite za svoje dobro počutje.

Pravilno prezračevanje

Redno odpirajte okna za nekaj minut večkrat na dan, posebno po kuhanju, tuširanju. V kuhinji in kopalnici, posebno če nima okna in je ni mogoče dobro prezračiti, namestite ventilacijo. Razmislite tudi o možnosti namestitve prezračevalnega sistema.

Sušenje perila

Če je mogoče, sušite perilo na prostem, da preprečite nabiranje vlage v stanovanju. Za ustrezno prezračevanje prostora poskrbite tudi, če uporabljate sušilni stroj.

Razvlaževalci

Razvlaževalci pomagajo zmanjšati vlago v zraku, preprečevati neprijetne vonjave, plesen in izboljšati kakovost zraka v prostoru.

Temperatura

V prostorih ohranjajte stalno temperaturo, saj nihanja lahko vplivajo na vlažnost. Če je temperatura v prostoru nižja, mora biti nižja tudi zračna vlažnost, da ne pride do kondenzacije in plesni.

Vzdrževanje objekta

Takoj, ko opazite puščanje cevi, strehe, okna, če pride do izliva vode, poskrbite za popravilo, da preprečite vdor vlage od zunaj.

Poskrbite za ustrezno hidroizolacijo in drenažo okoli doma.

Razporeditev pohištva

Umazani filtri in notranji deli klimatskih naprav lahko onesnažijo zrak s sporami plesni in drugimi alergeni.

Čiščenje filtrov klimatskih naprav

Umazani filtri in notranji deli klimatskih naprav lahko onesnažijo zrak s sporami plesni in drugimi alergeni, zato je pomembno redno čiščenje.

Vlagomeri

Redno preverjajte raven vlage v prostoru z vlagomerom, da jo lahko ustrezno uravnavate.

Celovit vodič: Kako odstraniti plesen?

Iz notranjega okolja je plesni in njihove spore v celoti nemogoče odstraniti. Lahko pa obvladujete njihovo rast z nadzorovanjem relativne vlažnosti in različnimi odstranjevalci.

Pred začetkom odstranjevanja plesni je pomembno, da poskrbite za pripravo prostora in svojo varnost:

Zaščitna oprema: Nosite zaščitne rokavice, masko s filtrom in zaščitna očala.
Prezračevanje: Odprite okna in vrata, da preprečite kopičenje spor v zraku.
Pohištvo: Prekrijte pohištvo in tla s plastično folijo ter preprečite stik plesni s preostalimi površinami.
Sušenje prostora: Če je mogoče, uporabite razvlaževalec zraka ali ventilator za hitrejše sušenje po čiščenju.

Odstranjevanje plesni s kemičnimi sredstvi

Obstoječo plesen boste najučinkoviteje odpravili z ustreznim kemičnim sredstvom. Na trgu so v prosti prodaji na voljo različna sredstva za odstranjevanje plesni. Večinoma vsebujejo klor oziroma belilo ali druge sestavine, zaradi katerih je pri uporabi pomembno upoštevati varnostne ukrepe, kot so uporaba zaščitnih rokavic, prezračevanje pa tudi navodila glede ustrezne količine, predpisanega časa učinkovanja. Za plesen v stanovanju, v notranjih prostorih uporabljajte le za to namenjena sredstva. Za zunanjo uporabo se uporabljajo fungicidi, ki se v notranjih prostorih ne smejo uporabljati.

Kako odstraniti plesen na steni z naravnimi metodami

Poleg kemičnih sredstev obstajajo tudi naravne metode. Plesen ne mara kislih površin, zato se plesni lahko lotite z doma narejenimi čistili oziroma preprostimi sestavinami in gospodinjskimi pripomočki. Tudi pri nanašanju doma narejenih čistil proti plesni pa poskrbite za ustrezno prezračevanje.

Kis

Čim močnejši kis za vlaganje ali nerazredčen alkoholni kis poškropite na plesen in pustite delovati 1 uro. Nato steno očistite z vodo in posušite z brisačo. Kis ubij več kot 80 odstotkov vseh vrst plesni.

Soda bikarbona

Zmešajte 1 žlico soda bikarbone z 1 litrom vode in razpršite po plesni. Pustite delovati 15 minut, nato obrišite.

Limonin sok

Sok limon nanesite na plesen in pustite delovati 10 minut. Nato mehansko očistite (s krtačo, gobo …).

Olje čajevca

1 čajno žličko olja čajevca zmešajte s skodelico vode in razpršite po prizadetem območju. Ne izpirajte.

Vodikov peroksid

Uporabite triodstotno mešanico vodikovega peroksida. Uporabljajte temno posodo s pršilom, saj ob izpostavljenosti svetlobi sestavina izgublja svojo učinkovitost. Ker lahko vodikov peroksid poškoduje površino, najprej naredite preizkus na manjšem in manj vidnem delu. Preden pobrišete nanešeno , pustite učinkovati najmanj 20 minut, najbolj pa eno do dve uri.

Amonijak

Nikoli ne mešajte amonijaka in belila oziroma klora, saj lahko nastanejo zelo nevarni plini. Uporabiti čisti amonijak, ki ga razpršite po plesni, nato pa z gobo ali krtačo odstranite čim več plesni. Po drgnjenju pustite delovati več ur in šele nato dokončno obrišete stene.

Boraks

Boraks ali natrijev borat je naravni mineral, ki deluje kot naravno belilo, insekticid, fungicid, herbicid. Ker ni reaktiven in vnetljiv, se lahko kombinira z drugimi čistili, vseeno pa previdno pri uporabi, saj lahko pride draženja kože. Vedno ga dobro izperite.

1 skodelico boraksa zmešajte s 4 litri vode oziroma tako, da dobite gosto pasto. Nanesite jo na plesnivo območje in pustite da se posuši. Nato sperite ostanek.

Kako se znebiti plesni na različnih površinah

Les: Za les lahko uporabite sodo bikarbono, kis, klor, vodikov peroksid in olje čajevca. Če je plesen le blago načela leseno pohištvo, ki ga lahko postavite na sonce, pa lesene predmete za nekaj časa izpostavite sončni svetlobi. Pravilno odstranjevanje je zelo pomembno, da se težava ne ponovi v še večjem obsegu, zato preverite tudi, kako pravilno zatreti lesne glive.
Tekstil: Prizadeti del namočite v raztopino vode in kisa (razmerje 1:1) in operite pri visoki temperaturi. K pranju lahko dodate soda bikarbono ali posebna sredstva proti plesni, ki so temu namenjena. Tekstil popolnoma posušite na soncu ali v dobro prezračenem prostoru.
Ploščice in keramika: Idealno gojišč za plesen so fuge med keramičnimi ploščicami v kopalnici. Plesen lahko očistite z za to namenjenimi kemičnimi sredstvi, belilom ali uporabite naravne metode s kisom, sodo bikarbono ali oljem čajevca.

Ko ste plesen odstranili, morate odpraviti tudi vzroke za njen nastanek, sicer bo vsaka rešitev samo začasna.

Strokovnjaki poudarjajo, da so lastniki stanovanj pogosto pripravljeni preizkusiti vse, da bi se rešili plesni v stanovanju. A pogosto je edina prava in dolgoročno učinkovita rešitev le vgradnja prezračevalnega sistema, kar je bolje kot odpiranje oken. Čeprav gre za večji in finančno obsežnejši poseg, velja o njem razmisliti, preden posežete po drugih, začasnih rešitvah, ki vas na koncu lahko stanejo enako. 

Strokovnjaki opažajo, da je pojav plesni pogost problem po adaptaciji. Ne zaradi slabega načrtovanja ali površne izvedbe, temveč zato, ker je prenovljena hiša dobro zaprta. 

Stara hiša je bila pred prenovo prepustna, predvsem za topel in vlažen zrak, prenovljena hiša pa je dobro zatesnjena.

Vlaga, ki se je prej nemoteno odvajala skozi stene in špranje, zdaj »obtiči« v prostorih. Poleg tega so novi prostori zaradi dodane toplotne izolacije tudi toplejši. Topel in vlažen zrak se pogosto zadržuje v kotih, za pohištvom ... Vsi ti dejavniki so dober pogoj za nastanek plesni.

Zato ponovimo, kaj storiti, da boste plesen v domu preprečili:

obodne ploskve naj bodo tople (dodatna toplotna izolacija ovoja stavbe, brez toplotnih mostov),
stekla na oknih naj bodo energijsko učinkovita,
zagotovite pa tudi ustrezno prezračevanje s stalno izmenjavo zraka.

Prim. mag. Nikša Šegota, dr. med, spec. internist pulmolog, pa še dodaja: »Ne smemo pozabiti na ležišča: predali v postelji so lahko pravo leglo tako za plesni kot pršice. Prav tako ni priporočljivo imeti rož v spalnici.«