Zakaj je plesen v stanovanju škodljiva in katere težave najpogosteje povzroča?

Prim. mag. Nikša Šegota, dr. med, spec. internist pulmolog, pravi:  »Plesni so poleg pršic velik problem v stanovanju. Spore plesni so povsod, ne da se jih uničiti. Nahajajo se v zraku, posebej jim ustreza toplo in vlažno okolje. Vdihavamo jih na vsakem koraku. Povzročajo astmo, kihanje (alergijski rinitis), lahko povzročijo vnetje v organizmu (poleg bakterij in virusov). Marsikaj v povezavi s plesnijo še ni jasno, saj igra pomembno vlogo v kombinaciji z drugimi boleznimi. Dejstvo pa je, da je zelo škodljiva.«

Dva vzroka za nastanek  

Vendar preden lahko govorimo o odstranjevanju, morate poznati vzrok za nastanek plesni. Vzroka sta lahko dva:

1. Zunanji vzrok: Zaradi slabe hidroizolacije vlaga v stanovanje prihaja od zunaj. Poleg same izbire izolacije je pomembna tudi izbira zaključnega fasadnega sloja. Ta naj bo paropropusten, da prepreči zastajanje vlage v konstrukciji. 
2. Notranji vzrok: Vlažnost v prostoru se povečuje zaradi načina vašega življenja – kuhanje, pranje, izdihan zrak … Dnevno v stanovanju nastane približno 10 do 15 litrov vlage. Vlaga se iz zraka izloči na hladni površini, ki se ob tem zarosi. Nastala vlaga lahko navlaži konstrukcijo stavbe in s tem nastanejo idealni pogoji za rast plesni. Ta se razraste na trajno vlažni površini. 

Kje se plesen pojavi?

Plesen se velikokrat pojavi na severnih stenah, ker so to najhladnejše stene v domu.

Topel in vlažen zrak se v stiku s hladno steno hipoma ohladi. Iz njega se izloči voda – vlaga, ki se nato zadržuje na steni.

Ko je stena enkrat dovolj vlažna, je ob ustrezni temperaturi idealna podlaga za razvoj plesni. To se dogaja posebej pozimi, ko stanovanje ogrevate. Če je na primer temperatura zraka v prostoru okoli 20°C in relativna vlaga zraka pod 60 %, je temperatura kondenzacije 13°C. Plesen se pojavi na delih stene, ki so hladnejši od temperature kondenzacije, to pa so  običajno slabo izolirane zunanje stene.

Optimalna relativna vlaga v domu je med 40 in 60 odstotkov. Pri višji vlagi se plesen dobro počuti, pri vlagi zraka nad 80 odstotkov lahko raste tudi na suhi podlagi.

Plesen se pogosto pojavi tudi zaradi tako imenovanih toplotnih mostov. To so točke na objektu, kot so balkoni ali vogali, ki so slabše izolirani. Zaradi višjih temperatur v okolici nastaja kondenz vodne pare. Tem mostovom se izognete s pravilnim načrtovanjem.

Kondenz in posledično plesen se pojavlja predvsem v kotih sten. Vzrok je pomanjkljivo kroženje zraka, saj v kotih zrak zastaja in ne kroži dovolj. Ker je za pojav kondenza kriv vlažen zrak, poskušajte kaj ukreniti glede samega zraka v objektu:

• prezračujte kopalnico,
• dosledno uporabljajte kuhinjsko napo med kuhanjem, ko v prostor izpareva para,
• predvsem pa redno prezračujte bivalne prostore.

Prezračevati je potrebno pogosto, kratkotrajno, intenzivno. Nekateri svetujejo, da zadošča prezračevanje trikrat dnevno, drugi predlagajo petkrat. Je pa obvezno prezračiti takoj zjutraj, ko se zbudite, in vedno, ko delate kaj takega, kjer se sprošča vlaga (kuhanje, pranje, tuširanje, pomivanje tal...).

Kako lahko odpravite plesen?

Obstoječo plesen boste najučinkoviteje odpravili z ustreznim kemičnim sredstvom. V večini prodajaln lahko kupite posebno emulzijo. Nanesete jo na mesta, ki jih je načela plesen. Emulzijo pustite učinkovati predpisan čas, nato pa steno mehansko očistite (s krtačo, gobo …).

Če bo imela še naprej ustrezne pogoje, se bo plesen sčasoma ponovno pojavila.

Ko ste plesen odstranili, morate odpraviti tudi vzroke za njen nastanek, sicer bo vsaka rešitev samo začasna. Strokovnjaki poudarjajo, da so lastniki stanovanj pogosto pripravljeni preizkusiti vse, da bi se rešili plesni v stanovanju. A pogosto je edina prava in dolgoročno učinkovita rešitev le vgradnja prezračevalnega sistema, kar je bolje kot odpiranje oken. Čeprav gre za večji in finančno obsežnejši poseg, velja o njem razmisliti, preden posežete po drugih, začasnih rešitvah, ki vas na koncu lahko stanejo enako. 

Bolje preprečiti

Strokovnjaki opažajo, da je pojav plesni pogost problem po adaptaciji. Ne zaradi slabega načrtovanja ali površne izvedbe, temveč zato, ker je prenovljena hiša dobro zaprta. 

Stara hiša je bila pred prenovo prepustna, predvsem za topel in vlažen zrak, prenovljena hiša pa je dobro zatesnjena.

Vlaga, ki se je prej nemoteno odvajala skozi stene in špranje, zdaj »obtiči« v prostorih. Poleg tega so novi prostori zaradi dodane toplotne izolacije tudi toplejši. Topel in vlažen zrak se pogosto zadržuje v kotih, za pohištvom ... Vsi ti dejavniki so dober pogoj za nastanek plesni.

Zato ponovimo, kaj storiti, da boste plesen v domu preprečili:

• obodne ploskve naj bodo tople (dodatna toplotna izolacija ovoja stavbe, brez toplotnih mostov),
• stekla na oknih naj bodo energijsko učinkovita,
• zagotovite pa tudi ustrezno prezračevanje s stalno izmenjavo zraka.

Prim. mag. Nikša Šegota, dr. med, spec. internist pulmolog, pa še dodaja: »Ne smemo pozabiti na ležišča: predali v postelji so lahko pravo leglo tako za plesni kot pršice. Prav tako ni priporočljivo imeti rož v spalnici.«