
Dom
Dom
JUNIJ 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 12. 06. 2025 ob 15:37:09
V podkastu Pripravljeni na (ne)predvidljivo: kako varne so večstanovanjske stavbe? smo se pogovarjali o tem, ali so ljudje pred nakupom stanovanja dovolj pozorni na odpornost stavbe, katerim tveganjem so najbolj izpostavljene, pred katerimi so zavarovane in ali bi moralo biti zavarovanje večstanovanjskih stavb obvezno? Prisluhnite odgovorom Mete Kržan, vodje Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Boštjana Udoviča, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS in Uroša Metličarja, direktorja premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav.
Velik delež večstanovanjskih stavb v Sloveniji je zgrajen že pred desetletji, tudi pred uvedbo predpisov o protipotresni odpornosti.
Za večino stavb največjo nevarnost predstavlja potres, sledi požar. Stavbe, ki niso grajene po sodobnih predpisih so bolj ranljive, poleg tega se nevarnost požara veča z uporabo vse več električnih naprav, novih tehnologij. Tretji segment tveganj so naravne ujme – poplave, z njimi povezani plazovi, neurja.
»Za večino stavb največjo nevarnost predstavlja potres,« pove Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
So pa škode zaradi vremenskih dogodkov redkejše in zato morda tudi zavedanje o zaščiti, zavarovanju, slabše. Najpogostejša škoda v teh stavbah je namreč izliv vode, za katerega so te pogosto tudi dobro zavarovane. A izliv vode je relativno enostavno odkriti in sanirati, medtem ko so škode zaradi naravnih nesreč lahko bistveno večje in zahtevnejše.
V Sloveniji je okoli 25.000 stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo možnost preko upravnika skleniti zavarovanje celotne večstanovanjske stavbe in hkrati individualno zavarovati svojo etažno lastnino in opremo v njej.
Če pride do škode, vsi etažni lastniki skupaj nosijo stroške popravila ali sanacije skladno s svojim solastniškim deležem.
Ozaveščanje etažnih lastnikov je ključnega pomena. Lahko imajo sklenjeno zavarovanje za stanovanje, a to ne krije morebitne uničujoče škode na celotni stavbi, ki bi lahko privedla do popolne obnove. Individualno zavarovanje bi v takšnem primeru krilo le gradbeno vrednost zavarovanega stanovanja. S tem zneskom ne bi bilo mogoče obnoviti, zgraditi celotnega objekta. Ta znesek pa tudi ne bi zadostoval za nakup novega stanovanja. Gradbena vrednost namreč ni enaka tržni. Skupno zavarovanje stavbe je zato smiselno, če ne celo nujno.
Pomembni so še drugi preventivni ukrepi, ki največkrat sicer vključujejo energetsko prenovo. Energetska sanacija namreč hitro prinese prihranke, a po mnenju strokovnjakov, bi bilo smiselno istočasno nasloviti tudi konstrukcijsko, požarno in potresno varnost. Če stavba ni odporna na ekstremne vremenske pojave, lahko postane neuporabna že ob prvem večjem dogodku.
»Kaj nam bodo nova okna, fasada, če bo zaradi ekstremnega dogodka stavba začasno ali v celoti neuporabna?« - Meta Kržan
Preverite oceno tveganja vaše stavbe v digitalni poslovalnici i.triglav.
Vstopi v i.triglav📌 Ne pozabite: Ocena tveganja vam lahko pomaga pri odločitvi o zavarovanju doma in dodatnih kritjih (poplava, potres, zemeljski plaz) ali njihovi višini.
Pri odločanju o ustreznem zavarovanju večstanovanjskega objekta pa se posvetujte tudi z upravnikom stavbe in drugimi etažnimi lastniki.
Če za stavbo obstaja zavarovanje, vam skupno zavarovalno polico lahko posreduje upravnik. Preverite, kaj že vključuje in kaj bi bilo morda smiselno dopolniti z individualnim zavarovanjem doma.