Na poti
Potovanja z motorjem: Črna gora
AVGUST 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 04. 09. 2024 ob 09:21:22
Če si želite v enem potovanju doživeti vožnjo z motorjem po dinamičnih ovinkih, čudovito naravo, odlično hrano ter dostopna prenočišča, potem bo pot z motorjem po Balkanu odlična izbira. V nadaljevanju je opisana približno 2000 km dolga krožna pot iz Slovenije do Črne gore, ki smo jo z motorističnimi prijatelji prevozili v 6 dneh in v skupno 30 urah vožnje.
Priprava na daljšo pot z motorjem
Pred odpravo na daljšo pot z motorjem je potrebno preveriti stanje na cestah, vremensko napoved, stanje motorja, opreme in pnevmatik, veljavnost dokumentov in preveriti zavarovanja motorja, ki naj vključujejo tudi asistenco za tujino, uredite pa si tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in zavarovanje potovanj v tujino. Na pot vzemite osnovna orodja, ki vam lahko prihranijo veliko živcev ter denarja, recimo nekaj različnih velikosti ključev in izvijačev, set za krpanje gum in cev za pretakanje goriva.
Prenesite brezplačen seznam prtljage za daljšo motoristično pot.
Kako načrtovati pot z motorjem do Črne gore?
Pot si organizirajte glede na svoje želje in čas, ki vam je na voljo, pri tem pa upoštevajte tudi svojo motoristično kondicijo. Zadajte si tak tempo, da boste v vožnji maksimalno uživali. Pravočasno prepoznajte utrujenost in si privoščite počitek, ki naj bo aktiven. Da bi imeli kar največ od mnogih ovinkastih poti in si ogledali največ naravnih lepot ter kulturnih znamenitosti, načrtujte pot in postanke že pred samim štartom. Pred potjo si rezervirajte prenočišče za prvo nočitev ali dve, prenočišča kasneje rezervirajte sproti in si tako pustite nekaj svobode pri izbiri želenega tempa in poti.
Pri rezervaciji prenočišč poskrbite tudi za varnost svojih motorjev – izberite nastanitev z zavarovanim parkiriščem.
Na poti smo z našo motoristično skupino raziskali Banja Luko, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik ter Herceg Novi, si ogledali čudovit slap Kravica ter slap v mestu Jajce, se peljali po nacionalnem parku Durmitor, po kanjonu reke Plive, potovanje pa smo zaključili z jadransko magistralo.
Vožnja z motorjem po Bosni in Hercegovini
1. DAN: Ljubljana–Metlika–Novi Grad–Banja Luka (340 km).
Vožnjo, smo začeli iz Ljubljane in v prvem dnevu krenili proti Banja Luki. Avtocesto smo zapustili pri Novem mestu in zavili proti Metliki, kjer smo prestopili mejo. Pot smo nadaljevali proti manjšemu mestu Glina na Hrvaškem, kjer smo si privoščili postanek in hladno pijačo ter izklopili mobilne podatke. Nato smo prečkali mejo in nadaljevali pot do Novi Grada ter se skozi kraja Prijedor zapeljali do Banja Luke, kjer smo se sprehodili skozi center mesta in v bližini prenočili. V Bosni in Hercegovini je sicer uradna valuta marka (BAM), a je zelo pogosto možno plačevati tudi z evri.
Pred vstopom v Bosno in Hercegovino ne pozabite prenesti poti iz navigacije ter na telefonu izključiti mobilnih podatkov oziroma vključiti letalskega načina.
2. DAN: Banja Luka-Jajce–Sarajevo–mejni prehod Hum (333 km).
Pot smo naslednje jutro nadaljevali proti mestu Jajce. Za izbiro najzanimivejše poti in maksimalen užitek na motorju predlagam, da na koncu kraja Dabrac zavijete desno, od koder vas bo pot popeljala čez mesto Mrkonjić Grad, mimo Hrama Svetog Save, ki ga je zaradi svoje izrazite zlate barve s ceste nemogoče spregledati. Na poti si je vredno ogledati še Most ljubezni (Most Ljubavi Jajce), kjer se je možno skopati na eni izmed plaž Plivskega jezera.
Od tam vas le še 10 minut vožnje loči do Jajca, ki je znano po prečudovitem slapu v samem centru mesta, ki vas zagotovo ne bo pustil ravnodušne. V bližini je tudi stavba, kjer je leta 1943 potekalo drugo zasedanje AVNOJ-a, ogledate pa si lahko tudi katakombe ter trdnjavo na vrhu hriba, z lepim razgledom na mesto Jajce in njegovo okolico. Motor je možno pustiti na parkirišču trgovine pred vhodom. Za vzpon na vrh potrebujete slabih 10 minut hoje.
Nadaljevali smo proti Sarajevu. Mesto smo si najprej ogledali iz ptičje perspektive, z vrha 172 m visokega nebotičnika Avaz, nato pa se v prometni gneči prebili še do Baščaršije, središča Sarajeva. Če je le možno, načrtujte ogled centra Sarajeva v času, ko prometne konice niso najhujše. Kot pravi turisti smo si seveda privoščili tradicionalne čevapčiče v lepinji, svoje brbončice pa smo nagradili še z baklavo. V okolici si je vredno ogledati še zapuščeno bob stezo Trebević, na kateri se je leta 1984 odvijalo tekmovanje na takratnih Olimpijskih igrah.
V Sarajevu je sicer na voljo še nekaj zanimivih stvari, nam pa se je že mudilo proti reki Drini, kjer smo tik ob bosansko-črnogorski meji prespali v enem izmed tamkajšnjih rafting kampov, ki ponujajo udobno in ugodno prenočitev, čez dan pa tudi spuste s čolnom po reki. Zadnji del poti od kraja Đeđevo do mejnega prehoda Hum je zaradi kamenja na cesti nevaren za zdrs motorja. Če vam motor zdrsne na tla, se ga naučite s tal pravilno dvigniti.
Narodni park Durmitor ter obala Črne gore
3. DAN: Mejni prehod Hum–Jezero Pliva–Trsa–Črno jezero (Žabljak)–Nikšić–Herceg Novi (340 km).
Po prečkanju mejnega prehoda in nekaj prevoženih kilometrih po Črni gori, se je iz desne strani ceste odprl pogled na reko Plivo ter most, ki vodi čez reko. Pred mostom je ob cesti na voljo nekaj prostora za postanek ter uživanje v razgledu. Ovinkasta pot vas ob strugi reke skozi številne predore vodi čez jez in naprej po kanjonu reke Plive. Ob cesti so urejene številne točke s panoramskim razgledom, ki jih gre izkoristit. Razgled je še posebej lep po tem, ko s poti ob jezeru zavijete čez predor na levi strani in se pot proti Trsi začne vzpenjati.
Pot čez Durmitorsko gorovje ne ponuja ravno najbolj urejenih cest, zato previdno, morda pa vam tam zgoraj uspe doživeti občutek, kot da bi se vrnili nazaj v času. Občutek ležernega življenja domačinov, ki pasejo svojo čredo ovac ali krav, nekateri ob tem ležijo v senci in uživajo v miru ter tudi v nemiru, ko pridemo mimo in jih pri počitku zmoti zvok naših motorjev. Kljub temu nas pogledajo, se nasmejijo in nam v pozdrav dvignejo roko ter nas ob postanku na vrhu z zanimanjem povprašajo o naši poti iz Slovenije do Črne gore.
Ob postanku na vrhu si lahko privoščite domačo kavo ter degustirate različne okuse domačega medu in sokov, ki jih lahko po želji tudi kupite. Po premoru smo nadaljevali pot proti kraju Žabljak, kjer si je mogoče ogledati eno izmed 18 durmitorških ledeniških jezer – Črno jezero. Ceste čez gorovje so bile ozke ter zaradi veliko peska in kamenja tudi nevarne za zdrs. Po ogledu Črnega jezera je sledila bolj dinamična vožnja proti Šavniku, Nikšiću in dalje do črnogorske obale, kjer smo dan zaključili z večerjo in sprehodom po mestu Herceg Novi.
Jadranska magistrala – raj za motoriste
4. DAN: Herceg Novi–Dubrovnik–Pelješac–Mostar (223 km).
5. in 6. DAN: Mostar–Makarska–pot po jadranski magistrali proti Sloveniji (605 km).
Če ste motorist/-ka, ste se gotovo že kdaj peljali po jadranski magistrali ali pa pot po njej še načrtujete. Po mnenju nekaterih gre za celo najlepšo motoristično cesto na svetu, ki ponuja kar 643,8 km dolgo motoristično poezijo in ravno pravšnjo mero adrenalinskih užitkov ter slikovitih obcestnih razgledov na hrvaška obmorska mesta in pokrajino.
Na poti iz Črne gore proti Sloveniji si lahko ogledate filmsko, a hkrati zelo drago mesto Dubrovnik, pot vas bo peljala tudi čez Pelješki most. Za tem lahko naredite ovinek in si potovanje popestrite še z ogledom slapa Kravica ter mesta Mostar ali pa pot nadaljujete po jadranski magistrali do naravnega parka Biokovo, v katerem se nahaja tudi steklena razgledna ploščad, ki visi nad skalnatim prepadom s čudovitim razgledom na Hrvaško obalo.
Ob vožnji po “jadranki” bi moral vsak motorist začutiti vsaj kanček strahospoštovanja, saj skalnata stena na eni strani in globok prepad brez posebne ograje, ki bi motoriste obvarovala pred zdrsi, nakazujeta na to, da je cesta nevarna. Za varnost v naseljih, čez katera vodi jadranska magistrala, skrbi vsako leto več postavljenih radarjev, ki lahko vaše potovanje ob trenutku nespametnosti močno podražijo.
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
