Na poti
Tečaj varne vožnje? Nujno!
MAJ 2021 | čas branja:
Zadnja sprememba: 24. 05. 2021 ob 11:41:10
Opazujem motoriste in se čudim. Na žalost večina motoristov, ki sem jih videla to nedeljo na cesti proti morju, pri vožnji ni uporabljalo tehnike potiskanja motorja. To lahko pomeni, da tečaja varne vožnje še niso obiskali ali pa tehnike niso osvojili. Seveda obstaja tudi možnost, da tehniko obvladajo, vendar je ne uporabljajo. Kar bi bilo skrajno čudno. Najbrž pa jim tehnika še ni prišla v kri. Zato priporočam tečaj varne vožnje ali pa vsaj udeležbo na brezplačnih delavnicah pred začetkom motoristične sezone, potem pa trening in še malo treninga.
Moj prvi tečaj varne vožnje za motoriste
S tem člankom bom namerno naredila promocijo za opravljanje tečaja varne vožnje, saj vedno znova vidim, da je to še kako pomemben del varne motoristične sezone. Odpraviti se na vožnjo po treningu varne vožnje je nekaj najboljšega. Motor ogret, telo ogreto in glava na svojem mestu.
Sicer pa tisti, ki ste izpit opravili v zadnjih letih, ste se v vsakem primeru morali udeležiti obveznega tečaja. Sama sem se ga prvič udeležila dve leti nazaj po svoji prvi motoristični sezoni.
Bilo je odlično. Veliko informacij, nekaj vaje in ogromno dobrih napotkov izkušenih modrecev, motoristov.
Časovno ne bi mogla izbrati boljšega termina ̶ mislim resno in malce sarkastično hkrati. Zakaj? Da se tečaja udeležim po svoji prvi samostojni motoristični sezoni, je bila prav gotovo prava. Prvo sezono sem se res vozila “po jajcih”, saj sem bila še čisti začetnik. Na začetku druge sezone sem naredila par manjših motorističnih podvigov, potem pa hop na motor in na Vransko po nove izkušnje.
In res je bila edinstvena izkušnja. Tisti dan je bil v celoti obarvan z varno vožnjo. S kolegom motoristom sva se zgodaj zjutraj odpravila iz Ljubljane. Okoliščine so nama bile dane: rahel dež, mokra cesta in 5 stopinj Celzija. Res super okoliščine za dva novopečena zmrznjena motorista – če razumete sarkastičen podton.
Oblečena po plasteh - na sebi sva jih imela toliko, kot je šlo, to je pet, sva se z vztrajnostjo pripeljala na Vransko. Oblačila sva počasi pričela slačiti, premočena motoristična oprema se je sušila po stolih. Ni minilo pet minut od pričetka tečaja, ko sem čisto pozabila na mraz, mokre nogavice in rahlo kruljenje po želodcu.
Srečanje z resničnostjo: Kakšna je tvoja zavorna pot?
Obisk poligona pa je pognal kri po žilah z neverjetno hitrostjo. Priznam, kot novopečena motoristka s prevoženimi nekaj več kot 100 km, sem bila pri nekaterih vajah kar malo živčna. Ustavljanje v sili je bilo neprijetno. Z motorjem brez ABS-a je bila moja pot zaviranja že tako daljša od tistih, ki to čudežno stvar imajo. Če v miks dodam še malo mojih živčkov, pa je to še toliko bolj zanimivo. Kakorkoli, nisem bila edina, ki je imela tak izziv, tudi nisem bila tista, z najdaljšo zaviralno potjo.
A vseeno, dolga zavorna pot ti da misliti.
Ko se postaviš tja, kjer si se z motorjem po zaviranju ustavil, in pogledaš črto, kjer si pričel zavirati, lahko rečeš samo: »Joj!«
Po tečaju pa sem pri vožnji spremenila še nekaj. Do takrat sem bila ena izmed tistih (kar nekaj nas je bilo takih), ki imajo ponavadi kratko medosebno razdaljo. Daljša oziroma ustrezna varnostna razdalja je zagotovo ena izmed stvari, ki ti lahko kot motoristu reši življenje.
Eleganca počasnih ovinkov
Spoznavanje s svojo avanturistično prijateljico hondo sem nadaljevala z vajo počasnih ovinkov, kar me je spomnilo na izpitne osmice v avtošoli. Sprva sem samo občudovala demonstracijo inštruktorja. Slišalo se je »hrsk« pri vsakem ovinku, saj se je tako nagnil, da je s tačko in čevljem »podrajsal« ob vroč beton. Delovalo je tako zelo elegantno in enostavno. Sprejela sem izziv in poskusila. Poskus je uspel, a nisem ga opravila z odliko, potrebovala bom še ogromno treninga.
Pri letošnji ponovni udeležbi sem k vaji pristopila z negotovostjo, a odpeljala samozavestno. Presenečena sem bila nad opravljeno vajo. Pri tretjem krogu sem že pričela uživati, občutek je bil fenomenalen. Vaja dela pravega motorista.
Trening in še malo treninga
Velikokrat me pri vožnji v določenem trenutku spremlja rahel strah zaradi izziva, ki mu morda nisem povesem kos, a ne pri naslednji vaji. Vaja, pri kateri neizmerno uživam, je vožnja med stožci. Takrat se počutim, kot bi z motorjem plesala po poligonu. Levi ovinek, desni ovinek, drža rahlo naprej, potisk balance, fleksibilnost v bokih, prsti na nogah počivajo na pedalih, nagib motorja.
To je življenje motorista, to je tisti občutek svobode, ples po asfaltu in občutek, da si z motorjem eno.
Po treningu smo se s prijatelji kot pravi Ljubljančani na sončno nedeljo odpravili proti morju. Sklenili smo, da bomo poskusili pred vsako daljšo turo par krogov odpeljati na parkirišču med stožci. Zakaj? Ker je bila vožnja na cesti po tečaju na poligonu varne vožnje fenomenalna, čeprav je bila cesta polna motoristov in policijskega nadzora na vsakem ovinku. Tako je bilo zaradi kombinacije ogretega motorja in telesa ter glave, ki je bila polna svežih napotkov inštruktorjev, ki smo jih dobili na Vranskem. Ni boljšega.
To enostavno morate poskusiti - nekaj vaj za telo, nekaj odpeljanih krogov na poligonu in gas naprej odkrivat nove ceste.
Vsem varen nagib v levo in desno. Uživajte v motoristični sezoni in se pozdravimo na cesti!
