Na poti
Ko vas ujame nevihta: v avtu
JUNIJ 2020 | čas branja:
Zadnja sprememba: 11. 12. 2023 ob 08:17:34
Ko vozite, so vsi moteči elementi odveč. Še posebno nezaželena je nevihta. Ta lahko razmere na cesti v nekaj minutah spremeni iz povsem običajnih v kaotične. Veste, kako se znajti ob slabi vidljivosti, na mokri cesti in v toči? Vse to je bistveno za varno vožnjo med nevihto, pa četudi to pomeni, da se ne boste mogli izogniti nekaj udrtinam v karoseriji.
Ne glede na to, ali vas nevihta povsem preseneti ali se na pot odpravite kljub slabim vremenskim obetom, je o možnosti zapletov na cesti koristno razmišljati, še preden zapeljete nanjo.
Ključno je vzdrževanje vozila
Pomanjkljivosti slabo vzdrževanega vozila so najočitnejše in najnevarnejše v nepredvidenih in neugodnih situacijah. Avtomobila zato ne pripravite le na zimo, ampak tudi na pozno pomlad oziroma poletje. Takrat je verjetnost, da vas bo na cesti ujela nevihta, največja.
Korake za učinkovito pripravo svetuje Jure Gregorčič z AMZS.
- Poskrbite za ustrezne pnevmatike.
Za odvajanje padavinske vode je pomembna ustrezna globina profila. Poletne pnevmatike imajo za razliko od zimskih tudi izrazite vzdolžne kanale, ki ob nalivih učinkoviteje odrivajo vodo. Ustrezne pnevmatike ne smejo kazati znakov neenakomerne obrabe in morajo biti v dobri vozni kondiciji.
Tlak v njih mora biti ustrezen, profil pa dovolj globok in brez poškodb. Pomembno je tudi, da pnevmatike niso starejše od štirih let. Tako opremljeni vozite varneje in porabite tudi manj goriva.
- Vozite z učinkovitimi brisalci.
Pozimi se metlice brisalcev zaradi nepravilne rabe in vremenskih razmer poškodujejo. Trde ali poškodovane že ob rahlem dežju za seboj puščajo črte, ustvarijo meglico ali škripajo. Po zimski uporabi zato preverite kakovost metlic in ležajev brisalcev.
- Vzdržujte zavore.
Priporočljivo je, da zavore ob vsakem obisku preveri vaš serviser. Sistemi v novejših avtomobilih pa sicer v večini primerov sami sporočijo, ko pride do težav z zavorami.
Oranžna lučka zahteva previdno vožnjo in obisk serviserja v bližnji prihodnosti, rdeča pa je opomnik, da morate čim prej varno prekiniti vožnjo in si pomagati z avtovleko.
- Svetlobna telesa naj delujejo.
Občasno, predvsem pred daljšimi potmi, preglejte, ali v svetilih delujejo vse žarnice. Vsakih nekaj let pa je priporočljivo stekla svetil očistiti tudi z notranje strani.
Preverite, kako pomembne so za varno vožnjo v dežju ustrezne pnevmatike na vozilu.
Pripravljeni ste na odhod. Pred odhodom preverite vremensko napoved, in kadar je zelo slaba, razmislite, če je pot res nujna. Če je, ne pozabite s seboj vzeti pijače in dežnega plašča – če vas slabo vreme na cesti (ali ob njej) zadrži daljši čas.
Mobilna aplikacija Triglav Vreme omogoča pregled redno osveženih vremenskih podatkov. Na vremenski karti pa lahko spremljate tudi gibanje toče, a med vožnjo to prepustite svojim sopotnikom.
Vožnja med nevihto
Vozite, okoli vas je sončno, vroče vreme, kilometer pred vami pa je dežna zavesa. Vstopili boste v nevihto.
Preden vstopite v vrtinec vetra, dežja in morda celo toče, opozorite sopotnike, naj vas ne motijo. Če sta moteča glasba ali GPS, ju izključite. Tako boste osredotočeni na pot in morebitna presenečenja. Pričakujte nepričakovano in poskusite ohraniti kar se da mirno kri.
Posebno nevarno je, ko je ob vstopu v predor sončno brez oblačka, na drugi strani pa vas preseneti nevihta. To se večkrat zgodi v predoru Sv. Rok pod Velebitom na Hrvaškem. Obvestilne table ob vstopu praviloma opozarjajo, kaj se dogaja na drugi strani. Ob izstopu je treba v takem primeru prilagoditi hitrost in skrajšati interval brisanja stekel.
Jure Gregorčič z AMZS poudarja, da so v dežju asistenčni sistemi sicer lahko v pomoč. Je pa v hudem nalivu treba voziti še bolj zbrano in se ne zanašati zgolj na pomoč radarskega tempomata. Tipala in kamere voznika opozorijo, kdaj ne morejo zagotavljati ustreznega delovanja varnostnih sistemov. Teh opozoril ne ignorirajte.
»Prva in edina dolžnost voznika v avtu mora biti pozorna vožnja.« Jure Gregorčič, AMZS.
Ko pot nadaljujete kljub nevihti, se držite osnovnih pravil.
- Prilagodite hitrost.
Upočasnite toliko, da povsem jasno vidite, kaj se dogaja pred avtomobilom. Če vidite le sto metrov daleč, vozite s hitrostjo največ 80 km/h.
- Povečajte varnostno razdaljo.
Zavorna pot se lahko v hudem nalivu zaradi slabšega oprijema podaljša tudi do štirikrat. Ob močnem padcu temperature pride tudi do podhladitve letnih pnevmatik. Te postanejo trše in zavorna pot se podaljša.
Naučite se preveriti ustreznost varnostne razdalje v običajnih razmerah. Ob robu vozišča izberite orientacijsko točko. Ko jo vozilo pred vami prevozi z zadkom, začnite šteti: enaindvajset, dvaindvajset. Če s sprednjim delom svojega vozila točko prevozite ob izteku štetja ali kasneje, je varnostna razdalja ustrezna. V dežju mora biti dva- do štirikrat daljša.
- Prižgite žaromete.
Če imate samodejne dnevne luči, preverite, ali je sistem prižgal zasenčene luči in s tem aktiviral tudi zadnje luči. V hudem nalivu prižgite še meglenke, če jih imate.
- Reagirajte pozorno, zavirajte pravočasno.
Pnevmatike v nalivu dobijo osrednjo vlogo – odvajajo večjo količino vode in zagotavljajo oprijem. V močnem dežju se izogibajte sunkovitemu speljevanju in ostrim manevrom z volanom.
Predvsem pa pred velikimi površinami stoječe vode zmanjšajte hitrost, jih obvozite, če je mogoče, ter se izogibajte izpranim in neutrjenim delom bankin.
Če avto splava (akvaplaning), ne obračajte volana in ne zavirajte sunkovito, saj vas zanese, ko kolesa dobijo stik s podlago. Pritisnite na pedal sklopke, da se pogonska kolesa prosto zavrtijo, umaknite nogo s pedala za plin in vozite naravnost, dokler ponovno ne dobite oprijema.
Kdaj in kje se ustavite?
Varno ustavite najpozneje takrat, ko je vidljivost manjša od desetih metrov. Če pada toča, lahko to storite že prej, vendar izberite primerno mesto za umik.
Avtocesto zapustite na prvem izvozu in poiščite prostor, kjer se ustavite. Izogibajte se parkiranju pod košatimi drevesi in na izpostavljenih mestih na večjih nadmorskih višinah.
Ko se ustavite na parkirišču ali prostoru, namenjenem parkiranju, ni treba vključiti vseh štirih smernikov. Drugače pa primerno opozorite nase, da vas mimo vozeča vozila ne spregledajo.
In kje nikakor ne smete ustaviti?
- V predorih in pod nadvozi.
To je smrtno nevarno za vas in druge udeležence v prometu. Nobena nastala situacija ne sme biti izgovor, da ustavite na takšnih mestih.
Ko avto pred vami ustavi v predoru ali pod nadvozom, prilagodite hitrost in previdno nadaljujte vožnjo mimo stoječega vozila.
- Na odstavnih pasovih, rezerviranih za ustavljanje v sili.
Ustavljanje na teh pasovih je dovoljeno le v izrednih razmerah: ko nastane okvara ali denimo ne morete nadaljevati vožnje zaradi toče, ki je razbila vetrobransko steklo.
Nevarno vedenje v nepričakovanih razmerah lahko prinese bistveno več prometnih kazni in škode, kot je na avtomobilu povzroči toča. Primerno zavarovanje za primer toče bo vsaj delno pregnalo skrb za avto.
Pred strelami ste zaradi učinka Faradayeve kletke v avtomobilu praviloma varni. Primeri, ko strela udari v avto in poškoduje potnike, so zelo redki. Vendarle ne škodi, če kovinske predmete v potniški kabini umaknete tako, da se ne dotikajo golega avtomobilskega ogrodja, ki bi ob udaru lahko prevajalo elektriko.
Kdaj varno naprej?
Če nevihta ni povzročila škode, pot nadaljujte, ko se počutite dovolj varne in ste prepričani, da je to smiselno. Če ste našli varno mesto, je počakajte tam, dokler nevihta še traja.
Ko nadaljujete pot, bodite pozorni na zemeljske plazove in hudourniško vodo, ki lahko spremljajo huda poletna neurja. Tudi ko je cesta že skoraj suha, lahko blato, podrta drevesa ter nevihtno razdejanje na cesti in ob njej povzročijo dodatne nevšečnosti.
Ko se zgodi nesreča
Ko med nevihto nastane škoda, bodisi zaradi prometne ali naravne nesreče, v prvi vrsti poskrbite za lastno varnost. Pri tem upoštevajte, da v času nevihte, ob slabi vidljivosti in na mokri cesti drugi vozniki morda niso pripravljeni na ustavljeno vozilo oziroma nesrečo na svoji poti.
Ob prometni nesreči ustavite vozilo, poskusite omogočiti normalno prevoznost drugim vozilom in prižgite varnostne utripalke. Ko je varno, oblecite odsevni telovnik, zavarujte kraj prometne nesreče in o dogodku čim prej obvestite policijo.
Če je mogoče, predvsem pa varno, fotografirajte kraj nesreče in poškodbe na vozilu, posebno če gre za škodo zaradi toče ali druge naravne nesreče. Preden gre vozilo v popravilo, pokličite zavarovalnico, ki bo praviloma zahtevala predhodni ogled in oceno škode.
Škodni dogodek lahko prijavite po spletu, v digitalni poslovalnici i.triglav, po telefonu na številko 080 555 555 ali pri svojem zastopniku.
Če je avtomobil nevozen, pokličite asistenco. Klicni center Triglav Asistence je na voljo 24 ur na dan za klice iz Slovenije in tujine. Sicer je dovolj, da se z zavarovalnico v roku treh dni oziroma čim hitreje po dogodku dogovorite o podrobnostih glede popravila škode.
Kritje škode zaradi toče ni vključeno v splošni kasko. Škodo, ki je posledica naravnih nesreč in požarne nevarnosti, krije le B kombinacijo delnega kaska. Sklenete ga lahko samo skupaj s splošnim kaskom ali z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti (AO).
Ko vas ujame nevihta, je najpomembnejše, da ostanete mirni. Tako bodo mirnejši tudi potniki, posebno otroci, ki jih takšni dogodki lahko vznemirijo. Ne sprejemajte hipnih odločitev, ampak ravnajte preudarno in po cestnih pravilih. Življenje je pomembnejše od katerega koli jeklenega konjička.
Bodite pripravljeni, da vas nevihta ne preseneti. Tudi kadar vas ujame doma ali na prostem.