Nevihte v prihodnosti – bodo vse pogostejše, vse močnejše?

Strokovnjaki opažajo, da so posledice neurij vse hujše. Škode je vedno več.

Kar do 50 nevihtnih dni letno je v povprečju v Sloveniji. Nemalo se jih razvije v neurja, ki vsako leto povzročijo škodo. Kaj pa lahko v luči podnebnih sprememb pričakujemo v prihodnjih desetletjih? Bodo ekstremni vremenski pojavi postali skoraj običajni? Bo zaradi njih smiselno pogosteje pregledati svoja zavarovanja?

Slovenijo so v preteklosti že prizadele hude nevihtne ujme. Tornado, ki je pri nas zelo redek, je leta 1986 na Notranjskem povzročil ogromno škodo. 32 let kasneje, leta 2018, je v Črnomlju toča, velika kot teniške žogice, poškodovala več kot 400 objektov. Toča podobne velikosti je pred kratkim pustošila v Domžalah.

 

»Pri nas naravne nesreče že brez podnebnih sprememb povzročijo veliko škode,« pojasnjuje klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Osnovna razloga za to sta lega blizu morja, Alp in Panonske nižine ter razgiban relief, ki je idealen za nastanek neviht. Zdaj pa so običajnim razlogom pridružene še podnebne spremembe.

 

Višja temperatura – močnejše nevihte

Podnebne spremembe se kažejo pri vseh podnebnih kazalnikih, najizraziteje pri temperaturi. Povprečna letna temperatura v Sloveniji se je od leta 1961 zvišala za dve stopinji Celzija, z 8 na 10.

 

Povprečna letna temperatura se je v Sloveniji zvišala še za stopinjo več kot globalno.

 

Dr. Kajfež Bogatajeva pojasnjuje, kako je to povezano s spremembami vremenskih pojavov.

  • Število dni z nevihto se še ni spremenilo statistično značilno, se pa več neviht pojavi že zgodaj spomladi in tudi pozno jeseni.
  • Višja temperatura tal, zraka in vodnih površin vpliva na vodni krog. Izhlapevanje vode iz morja je intenzivnejše, energije v ozračju je več, prav tako pa tudi vlage v zraku. To vodi v bolj razvite nevihtne oblake in obilnejše padavine. Posredno se veča možnost pojava toče.
  • Intenziteta neviht se veča, kar se kaže z obilnimi nalivi, več razelektritvami in večjimi hitrostmi oziroma sunki vetra.

 

Zakaj je več škod?

V Zavarovalnici Triglav v zadnjih letih opažamo več škod zaradi ekstremnih vremenskih pojavov kot prej. Več je toče in viharnih vetrov, pogostejša je tudi spomladanska pozeba.

 

»Škoda zaradi ekstremnega vremena je odvisna tudi od materialne blaginje in (nes)pametnega prostorskega planiranja,« pojasnjuje dr. Kajfež Bogatajeva. Blaginja in aktivnosti so se namreč v zadnjih 30 letih znatno povečale.

 

Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) dodaja, da je škoda zagotovo največja tam, kjer človek posega v naravo in ji s tem prepreči, da bi sama omilila zadevo.

 

Če je človek denimo infrastrukturno posegel v okolje, v katerem je pogost pojav hudournik, lahko pričakuje, da bo hudourniška voda ob neurju povzročila škodo.

 

Zavarovalnica Triglav je v zadnjih desetih letih letno v povprečju izplačala okoli 40 milijonov evrov bruto škod, povezanih z neugodnimi naravnimi pojavi, kar predstavlja približno 15 odstotkov vseh izplačanih premoženjskih škod. Največ izplačil za poravnavo škod zaradi vremenskih pojavov je bilo v letu 2008, ki je bilo vremensko ekstremno predvsem zaradi toče.

 

Največ škod zaradi toče je bilo v preteklih 12 letih izplačanih na območju vzhodne Slovenije.

 

Največ škod zaradi viharja oziroma burje je bilo izplačanih v Vipavski dolini in Prekmurju. Škode zaradi strele so lokalno omejene in so najpogostejše v nekaterih izpostavljenih krajih v Prekmurju, naseljih na Krasu, na idrijskem območju ter v posameznih krajih na Primorskem in Notranjskem.

 

Z mislijo na prihodnost

Odločitev za zavarovanje je vselej odločitev z mislijo na posledice nepredvidljivega. Psihološko je povsem razumljivo, da se zanj lažje odločamo, ko občutimo realno grožnjo.

 

V Zavarovalnici Triglav smo opazili, da se zanimanje za zavarovanje premoženja poveča v obdobjih neposredno po katastrofalnih škodah. Premija, zbrana iz naslova zavarovanj, ki krijejo pretežno naravne nesreče, je denimo občutno narasla v letih po nevihtnih dogodkih leta 2008.

 

Toda medtem ko možnosti za škodo v prihodnosti lahko samo predvidimo, so podnebne spremembe in nevarnosti že tukaj. Dogajajo se zdaj in so tako povsem realna grožnja že danes.

 

Posledice podnebnih sprememb nas bodo zagotovo prizadele. Zato je razmislek o varovanju premoženja še toliko smotrnejši.

 

Dr. Kajfež Bogatajeva pojasnjuje, da so vse dejavnosti na prostem in lastnina, ki je izpostavljena vremenu, že pod vplivom podnebnih sprememb: kmetijstvo, zimski turizem, promet, energetika, nepremičnine ... Vse več je škod v gozdovih, na obalnih območjih so poplavljanja morja vse pogostejša, s tem pa se veča tudi škoda na objektih. Le redko so namreč posledice podnebnih sprememb tudi pozitivne, kot je na primer gojenje vinske trte in marelic, kjer prej to ni bilo mogoče.

 

Kako naprej?

Eden od načinov za preprečevanje stisk ob nastanku škode je zavarovanje, vendar Mojca Dolinar z ARSO opozarja, da lahko veliko storimo sami – z zavedanjem in predvsem upoštevanjem tveganj.

 

»V Sloveniji bomo vedno imeli nevihte, močne vetrove in padavine. To je treba spoštovati, graditi s tem zavedanjem, ker bodo tako posledice manjše.« Mojca Dolinar, ARSO

 

Gradbeni standardi upoštevajo ekstremne padavine in ekstremno moč vetra v Sloveniji. »Če dobro poznamo zakonitosti lokalnih neviht, se lažje prilagodimo,« pravi Dolinarjeva.

 

Jasno je namreč predvideno, kakšne obremenitve zaradi padavin in vetra morajo zdržati konstrukcije odtočnih kanalov, drenažnih sistemov, streh ipd. Zato se je denimo treba izogibati postavljanju objektov na izpostavljenih lokacijah, gradnja pa mora biti podnebno varna oziroma infrastrukturno odporna proti novim razmeram.

 

»Podnebne spremembe v Sloveniji so že in še bodo izrazitejše kot marsikje drugje v Evropi. Zato jih moramo zelo resno obravnavati in se jim začeti prilagajati.« Dr. Lučka Kajfež Bogataj

 

Sprememb podnebja in s tem tudi vremenskega dogajanja, ki smo jih sprožili, namreč ne moremo ustaviti. Se jim pa lahko prilagodimo in se pripravimo na njihove posledice. Neurja bo treba začeti razumeti kot pojav, ki nas lahko prizadene vsako leto, celo večkrat letno.

 

Čas za zavarovanje premoženja je zdaj

V Zavarovalnici Triglav ugotavljamo, da ljudje (razen pozitivnega trenda zavarovanosti posevkov v zadnjih letih) še vedno ne pripisujemo dovolj ustreznega pomena kakovostnemu premoženjskemu zavarovanju.

 

V Sloveniji je po oceni Zavarovalnice Triglav še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stanovanj. Hkrati se številni vozniki v primeru škode na avtomobilih zaradi toče zanašajo na splošni kasko, ki te nevarnosti ne krije.

 

Zaradi spreminjajočih se razmer je poleg preventivnih ukrepov za zmanjšanje učinka neurij smiselno redno preverjati ustreznost in višino zavarovalnega kritja. Pri zavarovanju premičnine oziroma nepremičnine (ali pri obnovitvi zavarovanja) se vprašajte:

  • Katere stvari želim zavarovati?
  • Katere nevarnosti najbolj ogrožajo moje imetje (požar, vihar, poplava, izliv vode …)?
  • Kolikšno vsoto mi mora povrniti zavarovalnica v primeru škode, da bo zadostovala za vrnitev poškodovane stvari v prvotno stanje?

 

Zavarovanje DOM lahko prilagajate svojim potrebam in tveganjem, ki ogrožajo vašo nepremičnino.

 

Z zastopnikom se tako pogovorite vsakič, ko pri svojem domu kaj spreminjate: ko gradite prizidek, zamenjate streho, kupite novo pohištvo ali opremo ... Tako boste ugotovili, kakšna je vrednost stvari, ki jih želite zavarovati, in ocenili, katero zavarovanje bi bilo najprimernejše oziroma ali obstoječe zavarovanje še vedno ustreza vašim potrebam po varnosti.

 

Preglejte svoja zavarovanja in preverite, za katere škode, povezane z nevihtami, ste zavarovani. To lahko storite v spletni ali mobilni aplikaciji i.triglav.

 

Vreme pač ni več to, kar je bilo, pravi dr. Kajfež Bogatajeva. Zato se je poleg blaženja podnebnih sprememb, h kateremu lahko s trajnostnim vedenjem prispevamo vsi, na spremembe, ki so in bodo, treba pripraviti.

 

Preberite tudi

Zavarujte se proti škodi zaradi neurja

Ko vas ujame nevihta: na prostem

Ko vas ujame nevihta: doma

Ko vas ujame nevihta: v avtu

(Pre)poznate nevihto?

Test: Kako (za)varovani ste pred točo in nevihto?

Zakaj vam prav pridejo kombinacije delnega kaska?

Da vas ne odpihne

Indirektni udar strele

Triglav Vreme: Kako ukrepati ob nevihti?

nevihta, vremenski pojavi, preventiva, škodni primer, poletje, paketno zavarovanje DOM, vzdrževanje doma, varnost doma, podnebje, sklepanje zavarovanj,
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.