Vreme
Se boste morali prilagoditi pogostejšim vročinskim valovom?
OKTOBER 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 23. 10. 2026 ob 11:34:48
Dva dolgotrajna vročinska valova, rekordno visoke temperature in suša, ki je ponekod po Sloveniji povzročila do 90-odstotni izpad pridelkov – poletje 2026 je znova dokazalo, da ekstremni vremenski pojavi niso več izjema. Preberite, kako svoje življenje in dom prilagoditi vročini in suši, ki tudi v naših krajih postajata vedno pogostejši.
Višje temperature in daljši vročinski valovi
»V zadnjem obdobju na ravni Slovenije ugotavljamo izrazit trend naraščanja temperatur zraka, ki so se v povprečju zvišale za dve stopinji Celzija,« potrjuje Luka Stare, nekdanji štipendist, zdaj pa sodelavec Zavarovalnice Triglav, ki je z analizo sočasnosti nastopa vročinskih valov in suš na območju Slovenije v obdobju od leta 1950 do 2025 pred kratkim magistriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Pri padavinah pa je razlika predvsem v njihovi mesečni razporeditvi. Izstopa mesec maj, v katerem se je v 30-letnem obdobju količina padavin povečala, poletni meseci pa nakazujejo upad količine padavin.«
Najbolj skrb vzbujajoči so podatki o vročinskih valovih. Analiza je namreč pokazala, da imamo v zadnjih 30 letih v Sloveniji kar od 25 do 38 dni z vročinskimi valovi več kot v preteklosti, njihovo trajanje pa se je podaljšalo za od 6 do 13 dni (odvisno od lokacije). Največkrat se pojavljajo julija in avgusta.
Opaznejše vremenske spremembe v Sloveniji v zadnjem 30-letnem obdobju (1996–2025):
- temperatura zraka se je v povprečju zvišala za skoraj dve stopinji Celzija;
- v mesecu maju se je količina padavin povečala za od 48 milimetrov na jugozahodu do 99 milimetrov na severozahodu države;
- število dni z vročinskimi valovi je narastlo za od 25 do 38 dni (odvisno od lokacije);
- trajanje vročinskih valov se je podaljšalo za od 6 do 13 dni.
Sušam in vročinskim valovom je izpostavljena vsa Slovenija, najbolj pa prizadenejo zahodno in jugozahodno Slovenijo. Na teh območjih znaša pogostost mesecev s sočasnim pojavom suše in vročinskega vala približno 10–20 %, kar okvirno pomeni 3–6 takšnih mesecev v desetletnem obdobju (ti meseci niso nujno zaporedni in se lahko pojavijo v različnih letih).
Posledice suše in vročinskih valov
Ker primanjkuje krme za živali, kmetje zmanjšajo svoje črede, kar vpliva na pridelavo mleka in mesa. Zaradi manjše količine pridelkov so višje cene sadja, zelenjave, mesa ter žitnih in mlečnih izdelkov na trgovskih policah, to pa se na koncu vsem pozna na družinskih financah.
Posledice suše se najbolj neposredno pokažejo pri kmetijskih pridelkih. Rastline v vodnem stresu slabše rastejo, v hudih primerih celo propadejo, količina pridelkov se zmanjša. Suša, ki je Slovenijo prizadela poleti 2026, je povzročila:
- 90-odstotni izpad pridelka žit,
- 30- do 90-odstotni izpad pridelka krompirja in
- 50- do 100-odstotni izpad pridelka buč, sončnic, soje in koruze.
Živinorejci imajo manj krme in paše, zato morajo hrano za živali dokupovati ali prodajati živino. Posledice so izpad dohodka kmetov in višje cene hrane. Zaradi kombinacije suše in vročine so kmetijske škode v Sloveniji v nekaterih letih dosegle več deset milijonov evrov.
Dolgotrajna suša povzroči presihanje potokov, upad pretokov rek in znižanje nivoja podtalnice, kar poslabša kakovost vode in poveča možnost okužbe z različnimi človeku nevarnimi patogeni. V stoječih vodah začnejo cveteti alge, v rekah poginejo ribe, mokrišča se izsušijo, zaradi česar se zmanjša biotska raznovrstnost. Presušeno rastlinje poveča nevarnost požarov v naravi, ki so pogostejši in se hitreje širijo.
V sušnem obdobju je ponekod treba omejiti porabo vode ali pa le-to dovažati. Hidroelektrarne proizvajajo manj energije, termoelektrarne in jedrske elektrarne pa potrebujejo vodo za hlajenje, zato je njihovo delovanje lahko moteno. Manj je tudi rečnega prometa, saj nizki vodostaji otežijo plovbo.
Škoda prizadene kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, energetiko in industrijo, ki je odvisna od vode. To lahko povzroči množično odpuščanje delavcev. Dvigujejo se cene hrane in energije. Ob dolgotrajnih sušah ljudje zapuščajo prizadeta območja, kar vodi v migracije, v nekaterih regijah pa tudi v spore zaradi vode in zemlje.
V zadnjih 30 letih je v Sloveniji kar od 25 do 38 dni z vročinskimi valovi več kot v preteklosti.
Vročinski valovi imajo neposreden učinek na zdravje in umrljivost ljudi. Človeško telo se hladi predvsem z znojenjem in širjenjem žil. Pri visokih temperaturah ta sistem ne zadošča več, zato lahko pride do:
- dehidracije in izgube elektrolitov (pozorni bodite na znake, kot so žeja, utrujenost, glavobol, omotica in temen urin);
- vročinskih krčev v mišicah;
- vročinske izčrpanosti (znaki so močno potenje, slabost, šibkost, hiter utrip, bleda in hladna koža);
- nevarnega toplotnega udara, pri katerem telesna temperatura preseže 40 stopinj Celzija (kaže se kot zmedenost, vrtoglavica, vroča in suha ali rdeča koža, nezavest) in morate nujno poiskati zdravniško pomoč.
Med vročinskimi valovi se povečata število hospitalizacij in smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja, ledvičnih odpovedi ter kronične obstruktivne pljučne bolezni in astme. Vplivajo pa tudi na duševno zdravje: več je nespečnosti, razdražljivosti, poslabšanj depresije in drugih duševnih motenj.
Razlika med sušo in vročinskim valom
Vročinski valovi in suše so ločeni vremenski pojavi. Vročinski val traja od nekaj dni do nekaj tednov, suša pa je dolgotrajen proces pomanjkanja vode v tleh ali vodotokih, ki se razvija več mesecev. Poznamo več vrst suš:• meteorološko, ko primanjkuje padavin;
• kmetijsko, ko poljščinam primanjkuje vode v tleh;
• hidrološko, ko gre za pomanjkanje vode v vodotokih.
Kako se zaščititi med vročinskim valom?
Vročinskih valov in suše ne morete preprečiti, njihove posledice pa lahko ublažite tako, da sebe, svoj dom in okolico pripravite nanje ter se prilagodite tem stanjem.
Med vročinskimi valovi upoštevajte priporočene preventivne ukrepe, s katerimi lahko omilite posledice, ki jih visoke temperature pustijo na vašem zdravju, poskrbite pa tudi za svoje hišne ljubljenčke oziroma domače živali.
Spremljajte vremenska opozorila
Z aplikacijo Triglav Vreme spremljajte vremensko napoved, radarsko sliko padavin, stanje voda in opozorila ARSO na nevarne vremenske dogodke, da se boste nanje lahko pravočasno odzvali.
Kako pa lahko v sušnem obdobju in med vročinskim valom poskrbite še za svoj dom in okolico?
- V medijih spremljajte informacije in napotke komunalnih služb glede stanja pitne vode. Upoštevajte omejitve uporabe pitne vode za nenujne zadeve, kot so zalivanje zunanjih površin, polnjenje bazenov in pranje avtomobilov.
- Na svojem vrtu že v zimskem času vzpostavite zbiralnik deževnice, ki jo lahko poleti uporabljate za zalivanje vrta (rastline jo imajo še rajši kot čisto pitno vodo) in cvetličnih korit.
- V dom si namestite klimatske naprave, ki vam bodo med vročinskimi valovi pomagale ohladiti notranje prostore.
- V času suše in vročinskih valov je povečana tudi požarna ogroženost v naravi, zato pristojne službe izdajo prepoved kurjenja in uporabe odprtega ognja. Bodite previdni, da se zabava z žarom ne bi končala s požarom.
- Vročinski valovi se zaradi vdora hladnega zraka z višin pogosto končajo s silovitimi neurji, krajevnimi nalivi in točo, ki lahko povzročijo veliko škode na objektih. Najlažje jo boste odpravili z urejenim zavarovanjem doma za primer poplav in zemeljskih plazov.
Če upoštevate opozorila in napotke, zavarujete sebe, svoje imetje in druge, zato ravnajte previdno in preudarno. Tako se boste najlažje izognili hujšim posledicam vročinskih valov in suše.