Zdravje
Zakaj mi izostaja menstruacija?
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 12. 02. 2026 ob 14:56:27
Ob izostanku menstruacije verjetno najprej pomislite na nosečnost, čeprav je to le eden od možnih vzrokov. Velikokrat ni razloga za skrb, vseeno pa je priporočljivo spremljati svoj menstrualni cikel in poskrbeti za zdravje z rednimi pregledi pri specialistu ginekologije.
Menstrualni cikel žensko telo pripravlja na nosečnost. Trajal naj bi 28 dni, a so odstopanja za nekaj dni prej pravilo kot izjema, posebej v prvih in zadnjih letih tega procesa, ki se običajno začne med 11. in 14. letom, zaključi pa med 45. in 55. letom starosti. Povprečna dolžina ciklusa se giblje med 24 in 38 dnevi, začne pa se s prvim dnevom menstruacije. Ta traja od prvega do šestega dne ciklusa. Sproži jo padec nivoja hormona progesterona, ki ga izloča začasna žleza rumeno telesce. Progesteron s prekrvavitvijo maternične sluznice pripravi maternico na ugnezditev oplojenega jajčeca. Kadar do oploditve ne pride, nivo progesterona pade, sluznica pa se odlušči. Maternica jo s krčenjem izloči, kar povzroči krvavitev oziroma menstruacijo. Veliko žensk ob tem občuti težave, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, občutek napihnjenosti in nihanje razpoloženja.
Motnje v menstrualnem ciklu
Kadar ima odrasla ženska v reproduktivnem obdobju manj kot štiri do devet menstruacij letno in to traja daljše obdobje, govorimo o oligomenoreji, ko do menstruacije sploh ne pride, pa o amenoreji. Ta lahko traja le nekaj mesecev, lahko pa dlje časa.
- Primarna amenoreja pomeni, da dekle kljub zunanjim znakom pubertete (poraščenost, razvoj) do svojega 16. leta še ni dobilo menstruacije.
- Sekundarna amenoreja pa je tri- ali večmesečni izostanek sicer redne menstruacije.
Poleg izostanka menstruacije lahko amenorejo spremljajo še znaki, kot so:
- glavoboli in vrtoglavice,
- motnje vida,
- prekomerna poraščenost obraza,
- izpadanje las,
- aknavost,
- bolečine v spodnjem delu trebuha,
- mlečnat izcedek iz dojk.
Izostanek menstruacije najpogosteje pripisujemo nosečnosti, ni pa to edini razlog zanj. Velikokrat so krive hormonske motnje ali motnje v delovanju rodil. Vsekakor se je v takšnih primerih priporočljivo posvetovati z ginekologom, ki lahko s preiskavami odkrije vzrok izostanka menstruacije in predpiše nadaljnje zdravljenje.
Naravni vzroki za izostanek menstruacije
Nosečnost
Hormon progesteron, ki ga izloča rumeno telesce, vsak mesec s prekrvavitvijo maternične sluznice pripravi ugodne pogoje za nosečnost. Če do te ne pride, se sluznica odlušči, kar sproži menstrualno krvavitev in začetek novega menstrualnega cikla. Kadar pa se oplojeno jajčece ugnezdi, se prekrvavljena maternična sluznica zadebeli in v prvi fazi nosečnosti skrbi za izmenjavo hranilnih snovi med materjo in dojenčkom. Zato ženske med nosečnostjo nimajo menstruacije. Manjši krvavi madeži v prvem mesecu nosečnosti niso razlog za preplah, saj najverjetneje pomenijo, da je prišlo do ugnezditvene krvavitve, ko se oplojeno jajčece pritrdi na maternično sluznico.
Izostanek menstruacije najpogosteje pripisujemo nosečnosti, ni pa to edini razlog zanj.
Prvi znaki nosečnosti so poleg izostanka menstruacije še:
- jutranja slabost,
- pogosto uriniranje,
- občutljive prsi in
- utrujenost.
Če ste v plodnem obdobju v mesecu pred izostankom menstruacije imeli nezaščitene spolne odnose, lahko ob tem najprej pomislite na nosečnost. To lahko preverite s hitrim testom nosečnosti, ki je na voljo v lekarnah. Ta v urinu zazna hormon hCG (človeški horionski gonadotropin), ki ga takoj po oploditvi začne izločati razvijajoča se posteljica, da bi preprečila propad rumenega telesca.
Dojenje
Koliko časa po porodu se pri materi ponovno začne menstrualni cikel, je odvisno od številnih dejavnikov, eden od njih pa je tudi dojenje. Ženske, ki ne dojijo, lahko dobijo menstruacijo že po šestih do osmih tednih, pri doječih materah pa se ponovno pojavi po približno šestih mesecih. Med dojenjem namreč telo izloča hormon prolaktin, ki spodbuja nastanek mleka, hkrati pa zavira zorenje jajčec, da bi se mati lahko nemoteno posvečala skrbi za novorojenčka, ne da bi ponovno zanosila. Narava tako poskrbi za naravno kontracepcijo, ki pa ni povsem zanesljiva, sploh ne takrat, ko se otrok doji bolj poredko. Dojenje lahko nadaljujete tudi med menstruacijo, saj ta ne vpliva na mleko.
Perimenopavza in menopavza
S staranjem v jajčnikih postopoma nehajo dozorevati jajčne celice, upadati začne tudi raven hormonov estrogena in progesterona, ki uravnavata menstrualni cikel. Ta proces imenujemo klimakterij oziroma perimenopavza, vodi pa do zadnje menstruacije, ki jo imenujemo menopavza. To zdravnik diagnosticira takrat, ko od zadnje menstruacije mine 12 mesecev. Po njej ženska postane neplodna.
Menopavzo zdravnik diagnosticira takrat, ko od zadnje menstruacije mine 12 mesecev.
Perimenopavza se običajno začne med 45. in 55. letom starosti, traja lahko nekaj let, vsaka ženska pa jo občuti na svoj način. Mnogim povzroči neprijetne simptome, pri nekaterih ženskah pa te zahtevne spremembe povečajo tudi možnost za nastanek različnih zdravstvenih težav, zato v tem obdobju budneje spremljajte svoje zdravje.
Eden najopaznejših znakov perimenopavze so spremembe menstrualne krvavitve, ki je lahko šibkejša, močnejša, pogostejša ali redkejša kot sicer. Poleg tega na bližajočo se menopavzo opozarjajo še:
- vročinski oblivi,
- nočno znojenje,
- težave s spanjem, koncentracijo in spominom,
- spremembe razpoloženja,
- povečanje telesne teže,
- suha koža ter redčenje in izpadanje las,
- suha in občutljiva nožnica.
Kadar so znaki menopavze posebej izraziti in moteči, obiščite ginekologa, ki vam lahko priporoči nadomestno hormonsko terapijo. Ženskam, ki so zdrave, lahko olajša vsakdanje življenje, pozitivne učinke pa ima lahko pri zdravih ženskah tudi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Pri aterosklerozi, hipertenziji, sladkorni bolezni, hiperlipidemiji ali drugih dejavnikih tveganja pa lahko terapija njihov nastanek poveča.
Nekatere težave v perimenopavzi lahko ublažite tudi z uživanjem uravnotežene prehrane, redno telesno dejavnostjo, sproščanjem in opustitvijo kajenja.
Zdravnika obiščite, če znake perimenopavze opazite pred 45. letom. V času pred menopavzo in po njej je še posebej pomembno, da redno hodite na preventivne ginekološke preglede in se o spremembah, ki jih občutite, pogovorite z zdravnikom.
Izostanek menstruacije kot posledica načina življenja
Stres
Menstrualni cikel uravnava hipotalamus, majhen, a pomemben del možganov, ki je zelo občutljiv na zunanje vplive, kot so gibanje, spanje in stres. Z živčnimi dražljaji in hormoni nadzoruje žlezo hipofizo, ta pa spodbuja jajčnike, da izločajo estrogen in progesteron, hormona, ki med drugim sprožita tudi menstruacijo. Kadar ste v stresnih situacijah, kot so na primer neurejeni družinski ali partnerski odnosi, izzivi na delovnem mestu, finančne preizkušnje in okrevanje po nezgodi ali fizična bolečina, telo začne sproščati hormon kortizol. Ta lahko zmanjša možnosti za zanositev tako, da zavira izločanje hormona gonadotropina iz hipotalamusa, kar zmoti pojav ovulacije ter zmanjša nastajanje prolaktina, estrogena in progesterona, ki so nujni za zorenje folikla in pripravo maternične sluznice na nosečnost. Tako hormonsko neravnovesje podaljša menstrualni cikel, ob dolgotrajnejši izpostavljenosti stresu pa ga lahko tudi prekine za dlje časa. Več ko telo proizvaja kortizola, bolj bo ta vplival na menstruacijo.
Sami lahko učinke stresa ublažite z:
- redno vadbo,
- uravnoteženo prehrano,
- meditacijo,
- zadostno količino spanca,
- ukvarjanjem s stvarmi, ki vas veselijo.
Telesna teža
S stresom je povezan tudi izostanek menstruacije zaradi hitre izgube telesne teže. Ta ima lahko več vzrokov, ki jih moramo poznati, da bi lahko pravilno ocenili, zakaj so se pojavile nepravilnosti v menstrualnem ciklu. Kadar pa je razlog stroga dieta ali prenaporna vadba, se telo odzove enako kot v stresnih okoliščinah. Da bi vso energijo prihranilo za najnujnejše funkcije, kot so dihanje, prebava, krvni obtok, črpanje krvi, ohranjanje telesne temperature ter preskrba možganov in centralnega živčnega sistema, upočasni ali zaustavi vse, česar v boju ne potrebuje – tudi menstrualni cikel. To je še posebej izrazito pri ženskah z motnjami hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija (motnje hranjenja prizadenejo od 5 do 10 odstotkov mladih, najpogosteje dekleta med 14. in 18. letom starosti, lahko pa se pojavijo tudi kasneje v življenju).
Z uravnoteženo prehrano, gibanjem, zdravim načinom življenja in ohranjanjem priporočene telesne teže lahko uravnavate svoj menstrualni cikel.
Vzrok za izostanek menstruacije je lahko tudi prekomerna telesna teža. Maščobno tkivo z izločanjem hormona estrogena poruši hormonsko ravnovesje, kar povzroči nepravilnosti v menstrualnem ciklu. Preveč estrogena poveča tudi tveganje za nastanek raka na dojkah ali maternici.
Z uravnoteženo prehrano, gibanjem, zdravim načinom življenja in ohranjanjem priporočene telesne teže lahko uravnavate tudi svoj menstrualni cikel. Če pri sebi ali svojih bližnjih opazite znake motenj hranjenja, pa nanje čim hitreje opozorite zdravnika, ki vas bo napotil k nadaljnji strokovni pomoči.
Potovanja
Nekatere ženske opazijo, da jim menstruacija izostane med potovanjem ali po njem. Ne glede na to, ali v njem uživate ali pa vam je odveč, tako hitro menjavo življenjskega okolja telo dojema kot stres. Nanj se odzove z izločanjem hormona kortizola, ki poruši hormonsko ravnovesje in zmoti menstrualni cikel. Ti procesi lahko v telesu potekajo, tudi če se na potovanju odlično zabavate, še posebej pa ste jim izpostavljeni takrat, kadar potujete med različnimi časovnimi pasovi.
Kljub motnjam v menstrualnem ciklu pa lahko zanosite, zato na potovanju poskrbite za ustrezno zaščito.
Zamudo ali izostanek menstruacije lahko povzroči tudi drugačen urnik svetlobe, hranjenja in počitka. Na to se pripravite z zadostno količino higienskih pripomočkov in pozornim spremljanjem svojega menstrualnega koledarčka. Kljub motnjam v menstrualnem ciklu pa lahko zanosite, zato poskrbite tudi za ustrezno zaščito.
Izostanek menstruacije zaradi zdravstvenega stanja ali zdravil
Hormonska kontracepcija
Različna hormonska kontracepcijska sredstva s preprečevanjem ovulacije vplivajo na menstrualni cikel. Tako ščitijo pred zanositvijo, poleg tega pa blažijo še menstrualne bolečine in krvavitve, preprečujejo zunajmaternično nosečnost ter zmanjšujejo možnost raka jajčnikov, debelega črevesa in danke. Možni stranski učinki hormonske kontracepcije so glavoboli, motnje razpoloženja, aknavost, občutljive dojke, zmerno povečanje teže, pri večjih odmerkih estrogena pa tudi srčno-žilni zapleti.
Ob uporabi hormonskih kontracepcijskih sredstev so menstruacije praviloma redne, a šibkejše.
Da bi kar se da zmanjšali možnost stranskih učinkov, ginekologi med več različnimi kontracepcijskimi sredstvi izberejo tisto, ki je za vas najprimernejše:
- Kontracepcijske tabletke. Večinoma vsebujejo kombinacijo hormonov estrogena in progesterona (nekatere tabletke vsebujejo le enega od teh hormonov), ki preprečuje ovulacijo. Ob rednem in pravilnem jemanju so tabletke eno najzanesljivejših sredstev za preprečevanje nosečnosti. Obstaja več različnih načinov uživanja tablet, najpogostejši pa je 21/7, pri katerem 21 dni jemljete tabletke, nato pa naredite enotedenski premor, v katerem pride do krvavitve. Po njem začnete znova. Pri načinih 21 + 7, 24 + 4 ali 26 + 2 pa sta v tablici dve vrsti tablet: aktivne s hormonsko sestavino in neaktivne. Med jemanjem neaktivnih tabletk lahko pride do vmesne krvavitve, ki je podobna menstruaciji. Eden od razlogov zanjo je počasno tanjšanje maternične sluznice. Pogosto se pojavi tudi, kadar pozabite vzeti eno ali več tabletk.
- Vaginalni obroček. Majhen upogljiv obroček na prvi dan menstruacije sami vstavite v nožnico, kjer s sproščanjem hormonov preprečuje ovulacijo. Po treh tednih ga odstranite. V enotedenskem premoru pride do krvavitve, nato pa postopek ponovite z novim obročkom. Če je pravilno vstavljen, obroček med spolnim odnosom ne moti ne ženske ne njenega partnerja.
- Kontracepcijski obliž. Lepljiv obliž, ki ga enkrat tedensko namestite na trebuh, zadnjico ali zgornji del telesa (ne pa na prsi), skozi kožo v krvni obtok sprošča estrogen in progesteron. Hormona preprečujeta ovulacijo in zgostita sluz v materničnem vratu, kar spermijem prepreči dostop do maternice. Po enem tednu obliž odstranite in ga zamenjate z novim, po treh tednih pa naredite enotedenski premor, med katerim pride do krvavitve.
- Hormonske injekcije. Injekcije, ki vsebujejo samo progesteron, vam vsake tri mesece vbrizga ginekolog. Njihova prednost je, da se morate spomniti samo na redne obiske zdravstvene ustanove, medtem ko morate na tabletke pomisliti vsak dan. Injekcije začasno preprečijo sproščanje jajčeca, semenčicam pa onemogočijo oploditev.
Ob uporabi hormonskih kontracepcijskih sredstev so menstruacije praviloma redne, a šibkejše. Predvsem v začetnem obdobju privajanja telesa na novo zdravilo lahko pride do vmesnih krvavitev. Progesteronska hormonska kontracepcija pa lahko tudi popolnoma prekine menstrualni cikel, tako da sploh ne pride do krvavitve. Menstrualni cikel se praviloma ponovno ustali tri mesece po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije.
Sindrom policističnih jajčnikov
Po oceni Zdravniške zbornice sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) v Sloveniji prizadene približno 40.000 žensk med 20. in 50. letom starosti. Pojavi se lahko kadar koli po puberteti, tveganje zanj pa je večje, če imate preveliko telesno težo ali nagnjenost k tej bolezni v družini.
Ženske s PCOS imajo zaradi izostanka ovulacije neredne menstrualne cikle, posledica tega pa je lahko neplodnost. Poleg tega imajo veliko večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja.
Zdravnik diagnosticira PCOS, če imate vsaj dva od treh simptomov:
- neredne, izostale ali močnejše menstruacije,
- znake povišane ravni testosterona (poraščenost po obrazu, aknavost ali rezultati krvnih preiskav),
- povečane jajčnike ali jajčnike z veliko folikli.
Zdravnik lahko diagnozo postavi na podlagi pogovora o simptomih in pojavljanju bolezni v družini, ginekološkega pregleda, pregleda z ultrazvokom ter krvnih preiskav. Glede na vaše zdravstveno stanje vam bo predpisal eno od medicinskih terapij ali spremembo življenjskega sloga. To so lahko:
- hormonska kontracepcija (tabletke, obliž, vaginalni obroček ali hormonske injekcije) za uravnavanje menstrualnega cikla;
- inzulinsko zdravljenje za odpravljanje težav z inzulinsko rezistenco (inzulin sodeluje pri uravnavanju menstrualnega cikla);
- zdravila z antiandrogenim delovanjem, ki znižujejo nivo testosterona;
- uravnavanje in ohranjanje priporočene telesne teže;
- zdravila za spodbujanje ovulacije, če si želite zanositi;
- operativna odstranitev tkiva, ki v jajčnikih izloča testosteron;
- oploditev in vitro (IVF), pri kateri v laboratoriju jajčece oplodijo s semenčico in ga šele nato prenesejo v maternico.
Nepravilno delovanje ščitnice
Ščitnica je majhna, a zelo pomembna žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza), ki leži na območju vratu. Izloča ščitnične hormone, ki v telesu uravnavajo številne pomembne procese, kot so rast, prebava, telesna temperatura in menstrualni cikel oziroma reproduktivni sistem, s tem pa vpliva na delovanje srca, možganov, kože, kosti, mišic in drugih organov.
Hormonsko neravnovesje kot posledica bolezni ščitnice vpliva na ženska spolna hormona, ki uravnavata menstrualni cikel.
Nepravilno delovanje ščitnice, ki se večkrat razvije pri ženskah kot pri moških, lahko pomeni, da ta žleza izloča premalo ali pa preveč ščitničnih hormonov:
- Hipotiroidizem je zmanjšano delovanje ščitnice. Njegova najpogostejša oblika je avtoimunska bolezen Hashimotov sindrom, ki povzroča kronično vnetje in postopno uničenje ščitnice. Simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice so oslabelost mišic, povišan krvni tlak, povečana telesna teža, suha in hrapava koža, povečana ščitnica oziroma golša, izpadanje las, povišana raven holesterola v krvi ter neredne ali zelo močne menstruacije.
- Hipertiroidizem je povečano delovanje ščitnice. Njegova najpogostejša oblika je Gravesova oziroma Basedowova bolezen. Simptomi povečanega delovanja ščitnice so izguba telesne teže, povečan apetit, pospešen srčni utrip, razdražljivost in anksioznost, nespečnost, mišična oslabelost, izbuljene oči, tresoče roke ter manj pogoste ali izostale menstruacije.
Hormonsko neravnovesje kot posledica bolezni ščitnice vpliva na ženska spolna hormona, ki uravnavata menstrualni cikel. Hipotiroidizem lahko povzroči povečano izločanje hormona prolaktina, ki spodbuja nastajanje mleka, s tem pa vpliva na menstrualni cikel tako, da prepreči ovulacijo. Ženske z nepravilnim delovanjem ščitnice imajo pogosto močnejše in neredne menstruacije, nekaterim pa izostanejo tudi za več mesecev.
Če pri sebi opazite znake nepravilnega delovanja ščitnice, je priporočljiv obisk zdravnika. Vse oblike bolezni lahko zdravimo z rednim jemanjem zdravil ali kirurškimi posegi. Neodkrita hipotiroidizem ali hipertiroidizem pa lahko povzročita hujše preglavice, kot so krhke kosti, motnje srčnega utripa, povečano tveganje za srčni infarkt in neplodnost.
Kronične bolezni
Na menstrualni cikel vplivajo tudi kronične bolezni, kot sta:
- Sladkorna bolezen. Nihanje krvnega sladkorja lahko vpliva na hormonsko ravnovesje, zato lahko nezdravljena sladkorna bolezen povzroči motnje v menstrualnem ciklu.
- Celiakija. Avtoimunska bolezen povzroča okvaro sluznice tankega črevesa, kar onemogoči absorpcijo ključnih hranljivih snovi, to pa poruši hormonsko ravnovesje in povzroči izostanek menstruacije.
Izostanek menstruacije je lahko tudi stranski učinek jemanja zdravil, kot so antidepresivi, antipsihotiki, zdravila za motnje delovanja ščitnice in kemoterapija.
Kdaj zaradi izostanka menstruacije obiskati zdravnika
Obisk zdravnika je priporočljiv, kadar vam izostaja menstruacija, čeprav niste noseči.
Svojega izbranega ginekologa obiščite, kadar pri sebi opazite:
- več kot tri mesece trajajoč izostanek menstruacije;
- premočno menstrualno krvavitev ali krvavitev, ki traja dlje od sedem dni;
- da do 16. leta še niste imeli menstruacije;
- da imate manj kot devet menstruacij na leto;
- utrujenost, izpadanje las, poraščenost po obrazu, suho ali premastno kožo in hitro nihanje telesne teže.
Svoj menstrualni cikel spremljajte z menstrualnim koledarčkom (na voljo je veliko aplikacij za različne vrste mobilnih naprav). Redni menstrualni cikel traja 28 dni, normalen pa je razpon od 21 do 35 dni. Občasne nepravilnosti (krajši izostanek, močnejša ali šibkejša menstruacija) so lahko posledica stresa, nihanja telesne teže ali jemanja hormonske kontracepcije. Ob obisku ginekologa bodo informacije o vašem menstrualnem ciklu zelo koristne pri postavljanju diagnoze.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
Vsebina je bila pripravljena v sodelovanju z NYD kliniko.