Zdravje
Najpogostejši vzroki za srbenje kože
AVGUST 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 02. 2025 ob 11:31:00
Srbenje je eden najpogostejših kožnih simptomov, ki se pojavi pri vseh, ne glede na spol ali starost. Sproži ga draženje živčnih končičev v koži, kar je lahko posledica različnih vzrokov, kot so pik insekta, vnetje, kožna bolezen ali drugo bolezensko stanje. V veliki večini mine brez zdravljenja, vendar moramo v določenih primerih pomisliti na resnejši vzrok in poiskati pomoč zdravnika.
Srbež ali pruritus je neprijeten občutek, ki ga sproži draženje živčnih končičev in ki spodbuja potrebo po praskanju. Živčni končiči za srbež so nahajajo tik pod povrhnjico v koži, vidnih sluznicah in sapniku in potujejo po hrbtenjači do možganov.
Tako kot so vzroki za srbež različni, je različna tudi narava srbenja. Ločimo lokaliziran, generaliziran (po koži celega telesa), kratkotrajen (akutni) ali dolgotrajen (kronični), blag ali intenziven srbež. Večinoma je vzrok jasen in prehoden, lahko pa je pri eni osebi več različnih vzrokov hkrati.
Kaj povzroča srbenje kože?
Impulz, ki sproži srbenje lahko izvira kjerkoli po poti od živčnih končičev v koži pa do možganov. Lahko izvira iz okolja (zunanji dejavniki) ali iz lastnega organizma (notranji dejavniki).
Zunanji dejavniki
- Alergeni
- Dražljive snovi (npr. sredstva za pranje, čiščenje, kozmetični in negovalni izdelki, ki pridejo v stik s kožo)
- Okužbe (virusne, bakterijske ali paraziti)
- Spremembe okolja (letni časi, razlika v temperaturi, vlažnosti zraka)
- Zdravila
- UV sevanje (npr. sonce)
Notranji dejavniki
- Kožne bolezni
- Starost (npr. suhost kože)
- Hormonske spremembe (npr. menstrualni ciklus, menopavza)
- Genetski vpliv
- Internistične bolezni
- Nevrološke bolezni
- Sistemske bolezni veziva
- Psihološki dejavniki in psihiatrične bolezni
Srbenje kot znak bolezni
Jani Petrović, dr. med., specialist dermatovenerologije pojasnjuje, da je za lažje ločevanje med posameznimi vzroki in usmeritvijo k postopanju, najprej potrebno opredeliti:
- ali je srbež lokaliziran (omejen) ali razširjen (po koži celega telesa);
- ali so na koži prisotne spremembe.
Lokaliziran srbež z vidnimi spremembami kože je najpogosteje posledica lokalnega draženja, alergijske reakcije na pike in ugrize insektov ter kožnih bolezni (npr. luskavica, atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, folikulitis - vnetje dlačnih mešičkov).
Lokaliziran srbež brez vidnih sprememb kože (izvzete so spremembe, ki so posledice praskanja) pa je najpogosteje posledica psihogenih dejavnikov (npr. živčno praskanje) ali utesnitve živčnih korenin (t.i. brahioradialni pruritus na nadlahti in podlahti, notalgia paresthetica med ali pod lopaticama, meralgia paresthetica na zunanji strani stegna).
Razširjen srbež z vidnimi spremembami je najpogosteje posledica kožnih bolezni (npr. razširjena luskavica, atopijski dermatitis) in okužb (v zadnjih letih je ponovno pogostejša okužba z garjami). V primeru brez kožnih sprememb, razen sprememb po praskanju, pa je najpogostejši vzrok suhost kože. Zdravila v veliki meri na koži povzročijo izpuščaj, ki srbi.
Nekaj primerov, kjer je srbenje pogost spremljajoči znak bolezni:
Atopijski dermatitis
Je kronična vnetna bolezen. Vzrok za nastanek leži tako v genetski predispoziciji, izpostavljenosti alergenom in dražljivcem iz okolja in večje nagnjenosti k vnetju. Zaradi okvarjene kožne pregrade je koža v osnovi suha, v primeru poslabšanja bolezni pa postane pordela, izredno srbi in se drobno lušči. Intenzivnost srbeža velikokrat moti vsakdanja opravila in spanje, kar privede do izčrpanosti in slabšanja splošnega stanja. Pogosto se pojavi že pri dojenčkih in otrocih, prizadene pa tudi odrasle. Najpogosteje je prizadeta koža pod koleni in v komolčni kotanji, okrog zapestij in po obrazu. Najpomembnejša je nega kože in izogibanje poslabševalcem, v primerih zagona dermatitisa pa je nemalokrat potreben obisk zdravnika za predpis močnejše terapije. Več o atopijskem dermatitisu.
Luskavica ali psoriaza
Je kronična avtoimunska kožna bolezen, za katero so značilna vneta, luščeča in velikokrat srbeča žarišča na koži. Ob neustreznem zdravljenju se lahko močno zadebelijo. Najpogosteje se žarišča pojavijo na komolcih, kolenih, predelu križa, v lasišču in tudi nohtih. Za zdravljenje se pri blagi obliki luskavice uporabljajo lokalni pripravki, ki kožo odluščijo in pomirijo vnetje. V primeru obsežnejših in na lokalno zdravljenje odpornih oblik luskavice pa pride v poštev sistemsko zdravljenje.
Norice ali vodene koze
Norice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene predvsem otroke. Zanjo so značilni izpuščaji in mehurčki, ki zelo srbijo in se pojavljajo po koži telesa, vključno z lasiščem in obrazom. Praskanje lahko privede do dodatne bakterijske okužbe kože ali kasnejšega pojava brazgotin, zato je lajšanje srbeža eden najpomembnejših ukrepov. Uporabljamo predvsem lokalne pripravke, ki so na voljo v lekarnah brez recepta, v hujših primerih pa je potreben obisk osebnega pediatra ali družinskega zdravnika.
Herpes zoster
Je reaktivirana virusna okužba, ki jo povzroča virus Varicella zoster. Po prebolelih noricah virus pride v speče stanje v vozličih hrbtenjače, kjer lahko miruje vse življenje. V primer hujšega padca imunskega sistema, se virus reaktivira s pojavom značilne bolečine, rdečine in srbečih mehurčkov po delu kože telesa, ki ga živec oživčuje. Virus je prisoten v tekočini mehurčkov in se lahko prenese, tako na kožo drugega dela telesa, kot tudi na drugo osebo.
Kako ukrepati proti herpesu zostru in ali cepljenje pomaga, preberite v članku.
Garje in uši
Srbenje je prvi pomembni znak okužbe s paraziti, kot so garje in naglavne uši.
Pri ušivosti se srbež najpogosteje pojavi v predelu senc, za ušesi in v zatilju, kjer je lahko vidna tudi blaga rdečina. Najpogosteje se ušivost pojavlja pri predšolskih in šolskih otrocih, a se z direktnim dotikom in tudi preko souporabe stvari (kape, glavniki, slušalke …) hitro prenašajo in so tako zanje dovzetni tudi odrasli. Zmotno je povezava uši s slabo higieno - ušivost je lahko povezana z njo, vendar v razvitih državah težko govorimo o tem vzroku.
Za zdravljenje uporabljamo različne lokalne pripravke, dostopne v lekarnah (šamponi, losjoni), pomembni pa so tudi higienski ukrepi, da okužbo zajezimo.
Ali ste vedeli, da srbenje kože ni enako kot srbečica? Srbečica je drug izraz za garje – parazitsko kožno nalezljivo bolezen, simptom katere pa je običajno tudi srbež oziroma srbenje kože.
Garje povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei variatio hominis). Lahko je prisotna kjerkoli na koži telesa, vendar jo najpogosteje najdemo, kjer je koža mehka in tanka (npr. med prsti rok, okrog popka, spodnji del trebuha, po moškem spolovilu. Na teh mestih opazimo majhne krastice in rdečino, pod povečavo pa lahko vidimo rovčke, kjer so prisotne garje. Garje v veliki večini zdravimo z lokalnimi pripravki, ki jih predpiše zdravnik, v redkih primerih pa je potrebno sistemsko zdravljenje.
Okužbe kože
Srbenje lahko spremlja različne okužbe kože, tako bakterijske, glivične, lahko tudi virusne. Na delih telesa, kjer je koža topla, vlažna in pokrita (npr. pregibi, med prsti nog, pod dojkami) so pogostejše glivične okužbe kože, na izpostavljenih mestih in na mestih pogostejših poškodb pa bakterijske okužbe kože. V primeru suma na okužbo, uporabljamo lokalne antiseptične pripravke (uničuje mikroorganizme in preprečuje njihovo razmnoževanje), ki jih lahko kupimo v lekarnah ali specializiranih trgovinah. V kolikor je potrdimo bakterijsko okužbo je smiselno usmerjeno zdravljenje z antibiotičnimi pripravki, v primeru glivične okužbe pa z antimikotičnimi pripravki.
Srbenje kot simptom resnejših obolenj
Srbež se lahko pojavlja tudi pri različnih bolezni, ki jih ne prepoznamo enostavno. Nanje pomislimo ob razširjenem kroničnem srbežu brez sprememb po koži.
Najprej izključimo suhost kože, ki je najpogostejši vzrok. Koža se nam morda ne zdi pretirano suha, vendar je lahko srbež prav tako prisoten. Ob ustrezni negi se tak srbež umiri. Kadar kljub ustrezni negi in izogibanju poslabševalcem vzroka ne najdemo, moramo pomisliti na resnejše vzroke. Tak srbež je lahko posledica različnih internističnih bolezni (bolezni ledvic, jeter, hematološke in endokrinološke bolezni), nevroloških bolezni (npr. multipla skleroza, po preboleli možganski kapi), okužbe (npr. HIV, hepatitis), zdravil, napredovalih malignomov ali pa posledica psiholoških dejavnikov ali psihiatričnih bolezni (značilno srbež ponoči ni izrazit). V kolikor sumimo na resnejše ozadje srbeža, je nujen posvet ali pregled pri osebnemu zdravniku, ki se bo odločil o nadaljnjih smiselnih diagnostičnih postopkih.
Kako si pri srbenju kože pomagamo sami?
Najpomembneje je najti vzrok srbeža, pravi dr. med., specialist dermatovenerologije Jani Petrović.
V primeru lokalnega draženja ali blažje alergijske reakcije (npr. po piku insektov) svetuje, da kožo speremo z blagim milom ter nanesemo lokalne pripravke za pomiritev kože (npr. Bepanthen).
Če je koža suha, je najpomembnejša pravilna nega. Za umivanje uporabljamo mila, ki kože ne izsušujejo (npr. trda mila ali najbolje sindet mila). Tuširamo se kratkotrajno z mlačno vodo. Na kožo enkrat ali večkrat dnevno nanesemo kremo ali mazilo, ki nam ustreza. Uporabljamo sredstva za pranje perila, ki kože ne dražijo ali perilo dvakrat speremo. Izbiramo materiale, ki ne dražijo kože (izogibamo se volne in sintetičnim materialom). Izogibamo se znanim alergenom in dražljivcem.
Kožo zaščitimo pred pretiranim izpostavljanjem sončni svetlobi z izogibanjem v urah največjega UV sevanja, z ustreznimi oblačili, pokrivali in lokalnimi pripravki z zaščitnim faktorjem.
Rešite test in preverite, kako dobro znate poskrbeti za zaščito kože pred soncem.
Kdaj k zdravniku zaradi srbeža?
Pregled pri zdravniku je priporočljiv, če je srbež:
- Dolgotrajen, brez jasnega vzroka (brez sprememb po koži)
- Neznosen (moti vsakodnevna opravila in spanje)
- Prisoten pri drugih članih družine ali bližnjih (sum na nalezljivo bolezen)
Srbenje lahko nakazuje na širok spekter stanj, zato je za učinkovito obvladovanje srbenja oziroma zdravljenje bolezni, ki ga povzroča, ključna pravilna diagnoza.