Zdravje
Kako preprečiti zdravstvene težave na dopustu in kako ob njih ukrepati
JULIJ 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 17. 07. 2025 ob 10:42:18
Ko izklopimo službeni računalnik in pripravimo kovčke, si vsi želimo nekaj preprostega – mirne počitnice brez zdravstvenih preglavic. A tudi na dopustu se lahko hitro znajdemo v situaciji, ki vse obrne na glavo. Že manjša nezgoda ali zdravstvena nevšečnost vam lahko pokvari dolgo načrtovan oddih. Preverite, kako ukrepati ob najpogostejših zapletih in zakaj je pametno še pred odhodom skleniti zavarovanje za tujino.
Opekline od sonca ali žara
Koža si vse zapomni, tudi dopustniško pretiravanje na soncu ali nepazljivost pri kuhanju in pečenju na žaru.
Strokovnjaki vedno pogosteje opozarjajo, da je zagorelost pravzaprav poškodba kože, zato priporočajo izogibanje sončnim žarkom sredi dneva. Na morju ali v gorah ni dovolj le zaščita s kremo za sončenje, pred škodljivimi vplivi se zavarujte z oblačili, pokrivali in zadrževanjem v senci, dokler pripeka v poznih popoldanskih urah ne popusti. Sončne opekline, ki so odziv kože na izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, se kažejo kot rdeča, boleča koža, včasih tudi z mehurji in vročino. Prizadeto območje hladite z mrzlimi obkladki, nanj nanesite vlažilno kremo z aloe vero ali hladilno mazilo in se nekaj dni izogibajte neposrednemu soncu.
Tudi opekline od kuhanja ali žara zahtevajo hitro ukrepanje. Kožo vsaj 15 minut izpirajte z mlačno vodo. Ledena voda lahko povzroči omrzline, ki še dodatno poškodujejo kožo.
Pred škodljivimi vplivi sonca se zaščitite z oblačili, pokrivali in zadrževanjem v senci, dokler pripeka v poznih popoldanskih urah ne popusti.
Opečeno mesto namažite s kremo za zdravljenje opeklin (posebej so priporočljiva mazila ali geli, ki vsebujejo aloe vero), ga zaščitite pred okužbo in pozorno spremljajte stanje.
Za vse vrste opeklin velja, da je obisk zdravnika nujen, če na koži opazite mehurje, globlje poškodbe ali znake okužbe.
Sončarica in toplotni udar
Visoke temperature in dehidracija so vzrok za sončarico oziroma toplotni udar, ki se zgodi, ko telo ne zmore več uravnavati toplote. Vročina, glavobol, omotica in suha, rdeča koža so znaki, da je treba ukrepati. Prizadeto osebo čim prej prestavite v senco ali hladen prostor, jo ohladite z mokrimi obkladki in poskrbite, da zaužije dovolj tekočine.
Če simptomi ne izzvenijo in se obenem pojavi še zmedenost, poiščite zdravniško pomoč. Posebej ogroženi so otroci, starejši in posamezniki s kroničnimi zdravstvenimi težavami. Sončarico lahko preprečimo z osnovnimi ukrepi: pokrivalom, rednim pitjem vode ter izogibanjem najhujši pripeki med 10. in 17. uro.
Ožig meduze
Ohladitev v morju je eden najboljših delov dopusta, stik z meduzo pa lahko to hitro pokvari. Nekatere vrste klobučnjakov, kot so v Jadranu precej pogosti morski klobuk, morska cvetača in uhati klobučnjak, človeku niso nevarne, čeprav so zaradi svoje velikosti (njihov klobuk ima lahko premer do dveh metrov) na pogled precej neprijetne. Prav tako niso nevarne rebrače, ki nas le motijo med plavanjem. Kompasne meduze in mesečinke, ki se zadnja leta pojavljajo tudi na slovenskih plažah, pa imajo precej močen strup, ki ga ljudje občutimo kot pekoč ožig.
Mesto, na katerem vas je opekla meduza, izperite z morsko vodo in oskrbite s kremo, ki vsebuje antihistaminik ali antiseptične sestavine.
Mesto, na katerem se vas take meduze dotaknejo z lovkami, zelo peče in srbi, pojavijo pa se lahko tudi brazgotinasti pečati. V takšnem primeru najprej z vejico, kreditno kartico ali podobnim predmetom (nikakor pa ne z brisačo) s kože odstranite lovke. Ne dotikajte se jih z roko, da vas ne opečejo še po prstih. Prizadeto mesto izperite z morsko vodo (ne sladko!) in ga oskrbite s kremo, ki vsebuje antihistaminik, antiseptične sestavine (gel z aloe vero) ali druge snovi za zdravljenje kože (ognjič, šentjanževko, ribje olje). Del kože, na katerem vas je ožgala meduza, vas lahko peče še nekaj ur. Nikar ga ne praskajte ali kako drugače ne drgnite. Močne reakcije, predvsem pri občutljivih ljudeh, pa zahtevajo obisk zdravnika.
Kaj narediti, če stopite na morskega ježka
Dobra novica je, da se morski ježki zadržujejo samo v čistih vodah. Več jih je, bolj je morje čisto. Slaba novica pa je ta, da njihove bodice zelo bolijo. Ko stopite na morskega ježka, se bodice zaradi sile lahko zlomijo in zadrejo globoko v kožo. Pomembno je, da jih čim prej odstranite, saj se vam sicer lahko vbodne ranice vnamejo, zagnojijo in povzročijo hude bolečine. Odstranjevanja bodic se lahko lotite s sterilno šivanko ali pinceto. Nežno jih izvlecite, nato pa z razkužilom očistite vbodna mesta. Prelepite jih z obližem, da preprečite vnos bakterij. Bodice, ki ostanejo pod kožo, telo navadno izloči z vnetjem. Kadar pa je to dolgotrajno in boleče, zaradi česar ne morete niti hoditi, obiščite zdravnika.
Piki in ugrizi žuželk: kdaj zadošča hladilni gel in kdaj do zdravnika
Piki žuželk so nadležni, ampak na srečo pogosto nenevarni, če niste alergični nanje. Večinoma povzročijo le srbečico ali lokalno oteklino. Pomagajo hladni obkladki, kreme z antihistaminikom in – čeprav še tako srbi – izogibanje praskanju.
Čebele ob piku na mestu vboda pustijo svoje želo, ki ga poskusite čim prej izvleči iz kože. Nanj je namreč pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti po približno dveh minutah. Če ga pravočasno odstranimo, sta bolečina in srbečica lahko precej blažji. Če se telo burno odzove, to je z oteklino, srbečico, bolečino ali celo težkim dihanjem, je lahko stanje resno in naznanja alergijsko reakcijo. Kadar čebela ali osa piči osebo z alergijo, nemudoma poiščite zdravniško pomoč oziroma pokličite reševalno vozilo. Če je pri roki zdravilo ali injekcija s protistrupom, to takoj uporabimo, še preden pride do reakcije.
Mesto, na katerem vas je ugriznil klop, opazujte še en mesec, če se na njem pojavijo znaki borelioze.
Pred piki komarjev in ugrizi klopov se zaščitite z repelenti ter oblačili z daljšimi hlačnicami in rokavi. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko zavarujete s cepljenjem, prav tako pred malarijo, ki jo v tropskih predelih prenašajo komarji. Prisesanega klopa čim prej previdno odstranite. Najlažje gre s pinceto ali posebno pinceto, ki je na voljo v lekarnah. Primite ga čim bližje koži, rahlo obrnite in nežno izvlecite. Če se glava odtrga in ostane pod kožo, jo bo telo odstranilo z vnetjem, ki pa ni nevarno. Mesto ugriza opazujte še en mesec. Zdravniško pomoč poiščite, če opazite znake borelioze – rdečino, ki se širi v obliki tarče, rdečevijolično zatrdlino na ušesni mečici ali prsni bradavici ter zbolite z vročino, motnjami vida, glavobolom in bruhanjem.
Zastrupitve s hrano na potovanju
Spoznavanje nove kulinarike je del čara potovanja, na žalost pa ima tudi prebavni sistem svoj tolerančni prag. Iz tira ga vržejo že sprememba prehranjevalnega ritma in neznana eksotična živila, burno pa se odzove tudi na hrano, ki ni pripravljena v skladu s higienskimi standardi, ki smo jih vajeni. Zastrupitev s hrano se kaže z drisko, bruhanjem, trebušnimi krči in pogosto tudi vročino. Zaradi dehidracije lahko ob tem izgubite veliko mineralov in soli, zato je priporočljivo uživati dovolj čiste pitne vode. Dodajte ji rehidracijske praške (dobite jih v lekarni), ki vsebujejo rižev prah za lajšanje driske, ali pa uživajte ustekleničene sadne sokove in izotonične napitke. Ko težave nekoliko popustijo, začnite po malem uživati prepečenec, banane, kuhan krompir, riž, testenine brez omake in slane krekerje.
Če simptomi trajajo dlje časa ali se je zastrupil otrok, starejša oseba oziroma posameznik s kronično boleznijo, obiščite zdravnika.
Zastrupitev preprečite s previdnostjo pri uživanju hrane in pijače.
Zastrupitev s hrano lahko preprečite tako, da ne uživate vode iz pipe, nepasteriziranega mleka, mlečnih izdelkov, trdo ali mehko kuhanih jajc, surovega ali neprekuhanega mesa, rib in morskih sadežev, jedi iz samopostrežnih bifejev in hrane pri uličnih prodajalcih. Izbirajte samo ustekleničeno vodo in druge pijače, sadje in zelenjavo, ki ju je pred zaužitjem treba olupiti, ter dobro prekuhano hrano, ki je ob serviranju vroča.
Poškodbe na počitnicah: od manjših nezgod do resnih primerov
Naj bomo še tako previdni, nas nesreča lahko preseneti tudi na oddihu, kjer je najmanj dobrodošla. Padci, ureznine, zvini in zlomi so pogosti spremljevalci počitniških aktivnosti, kot so hoja v naravi, vožnja s kolesom, skirojem ali skuterjem, pa tudi povsem vsakdanja priprava hrane. Osnovna prva pomoč vključuje razkuževanje rane, imobilizacijo poškodovanega uda in hlajenje z mrzlimi obkladki. Če gre za večjo krvavitev, hudo bolečino ali sum, da je kost zlomljena, je obisk zdravnika obvezen.
Eden najpogostejših vzrokov za resnejše poškodbe hrbtenice pa so skoki v preplitko vodo. Preden skočite, se prepričajte, ali je voda dovolj globoka. To se ob plimi in oseki lahko spreminja, zato preverite večkrat dnevno. Poškodovancu pomagajte iz vode in ugotovite, ali čuti okončine. Položite ga na trdo podlago in ga čim manj premikajte. Nemudoma pokličite reševalce.
Na dopust brez skrbi s potovalno lekarno in zavarovanjem za tujino
Potovalno lekarno in osnovni komplet prve pomoči si lahko pripravite sami ali pa se pred počitnicami oglasite v lekarni, kjer vam bodo svetovali, kaj vse vzemite s seboj. Pred odhodom preverite, kje v kraju dopusta je najbližja zdravstvena ustanova. In kar je najpomembnejše, že doma sklenite zavarovanje za tujino in si telefonsko številko asistence shranite v imenik. Ne zato, ker pričakujete najhujše, temveč zato, da boste na oddih odšli brez skrbi.
V osnovno potovalno lekarno sodijo:
- sredstvo za zaščito pred sončnimi žarki z UV-faktorjem najmanj 30,
- repelent za komarje in klope,
- protibolečinske tablete,
- rehidracijski praški in aktivno oglje za lajšanje driske in bruhanja,
- antiseptična krema ali gel,
- obliži, sterilna gaza, povoj,
- termometer,
- mazilo za blaženje pikov žuželk,
- hladilna krema oziroma gel z aloe vero ali ribjim oljem,
- kapljice za oči ali nos,
- zdravila, ki jih redno jemljete.
Zavarovanje za tujino naj bo del dopustniške prtljage
Zdravstveni stroški v tujini so lahko zelo visoki. Če se znajdete v težavah daleč od doma, je dobrodošla vsaka pomoč pri iskanju zdravnika ter pokrivanju stroškov pregleda, prevoza in zdravil. S turističnim zavarovanjem boste deležni:
- 24-urne asistence,
- organizirane pomoči in
- kritja stroškov zdravljenja.
Zavarovanje velja tudi za družinske člane in ga lahko enostavno sklenete po spletu.