Motorist začetnik v zrelih letih

Kako v zrelih letih sesti na motor in ga osvojiti

Kar zgodi se. In že se v hišo vseli nemir. Preblisk, da si moški na zrela leta končno omisli motor, ker je zadnji čas, saj so tudi otroci že samostojni, tako v domačem kot v družbenem krogu vedno sproži večplastne reakcije. Enim hitro uide ocena, da se je »staremu skisalo«. Slovensko okolje praviloma reagira s tistim sladko-kislim nasmehom, v katerem je več poroga kot pa odobravanja.

Priznajmo si: ni običajno, da si moški omisli motor takrat, ko njegovi sovrstniki kupujejo svoj zadnji avto v življenju ali varčujejo za pogreb. A že samo misel, da bi vozil motor, je dokaz, da je človek še vitalen ter željan življenja, kar pa je izjemnega pomena za prijetno in dolgo življenje. Sorodno vitalni si, recimo, kupijo avtodom in gredo v svet. Nakup avtodoma je enako tvegana odločitev kot nakup motorja. V tak nakup se ne gre zaradi potrebe, pač pa zaradi užitka.

 

Vemo, da je vožnja motorja prijetno početje, ker gre za dober občutek pri obvladovanju stroja in ceste. Zanimivo je na odprtem zraku doživljati okolje in spoznavati nove kraje. To pa pomeni tudi spremembo življenjskega sloga. Nič več zapečkarstva in vzdihovanja zaradi holesterola, trganja, slabega odvajanja,… A četudi je kandidat, ki bo prvič sedel na motor, šele v srednjih letih, zanj ne velja nič drugače. Odkrivanje sveta iz sedeža motorja spremeni pogled na vsakdanje življenje.

 

Ali ima okolica prav, ko opozarja na »tveganje«?

O praznem strahu nima smisla izgubljati besed. Narobe pa je, če vožnjo motorja idealiziramo. Nujna je objektivna samokritičnost. Kdor je za krmilom običajnega kolesa nezanesljiv, naj ne rine na motocikel.

 

Motor ne stoji sam od sebe in je v mirujočem stanju popolnoma nestabilen. V sedežu motorja je že obračanje na visečem parkirišču zelo naporno. Šele hitrost omogoči, da masa motocikla in vrteča se kolesa ustvarijo tisti moment, ki motocikel drži pokonci. Zato postane motocikel stabilen šele pri hitrostih nad 10 km/h. To dejstvo spodbudi motorista, da se pelje hitreje, ker se tako počuti bolj varno. Hitrost in varna vožnja pa nista prijatelja.

 

Kmečka logika pove, da obvladovanje motorja zahteva solidno vozniško znanje. Če je človek vešč vožnje motorja in če mu telo solidno služi, potem za samo vožnjo tveganja ni. A pozor: kdor dolgo ni vozil motorja, bo prav gotovo srečal velike težave. V primerjavi z motocikli izpred tridesetih ali več let imajo današnji motocikli veliko močnejše motorje, nepredstavljivo bolj agresivne zavore in skoraj nezdravo visoke zmogljivosti.

 

Torej, kakšna so lahko razočaranja, se najprej vprašajmo in si odgovorimo pošteno. Velik in močan motor je lahko uresničenje dolgoletnih sanj. Toda pri nizkih hitrostih v prometni gneči ali na ozki strmi cesti lahko tak postane prav grdo zoprn in takrat se prebudi strah. Možak bi ga rad obvladal, pa ne zmore tako kot je pričakoval.

 

Strah in vožnja motorja pa nikakor ne gresta skupaj. Ker bolj nevarno od prehitre vožnje je samo še ustrašiti se prehitre vožnje.

 

Odločitve naj vodi zdrav občutek

Kdor se motociklizma loteva z začetka ali po dolgoletni pavzi, mora na žalost začeti s primernim, manj zmogljivim, ne prevelikim in ne pretežkim motociklom. To seveda ne pomeni, da je treba začeti z majhnim in počasnim. Je že prav, da gre vsaj 140 km na uro in da v klanec odpelje brez muke tudi v dvoje. Zoprno je imeti na hrbet prilepljen dostavni kombi ter ročico za plin privito do konca.

 

Kakšen pa bi bil primeren motocikel? Nalijmo si čistega vina. Motor vsem nam znane katrce je zmogel slabih 40 konjev in je zdravo vlekel 700 kg pločevine ter 300 kg potnikov in še prtljago. Verjemite, da je lahko 55 konjev v 230 kg težkem motociklu zagotovo čisto dovolj.

 

Marsikdo bo razumel ta nasvet za zmerno moč kot žaljiv. Vendar vseeno upoštevajte, da za krmilom motocikla ni priložnosti in niti dovolj časa za dolga razmišljanja, kaj in kako ukreniti, da se bo izšlo čisto prav. Če je motocikel bolj umirjene sorte, bo voznik z njim živel lažje in z manj stresa.

 

Izberimo obliko motocikla

Najbolj naravna vozniška poza na motociklu izhaja iz počepa. Torej: trup in glava rahlo nagnjena naprej, pokrčena kolena, teža telesa na prstih in prednjem delu stopala. V tem položaju človek najlažje odreagira (se privzdigne iz sedeža), ko opazi poškodbe na vozišču in tako amortizira udarec s tal.

 

Rokerski motocikel ali čoper je videti vabljiv, ker je svetleč in se na njem nizko sedi. Ker pa se z vso težo telesa sedi kot na kuhinjskem stolu in ker ima zadnje vzmetenje zelo kratek gib, udarci s ceste preveč rahljajo hrbtenico. Vsaka luknja v asfaltu bo boleče usekala v vretenca. To postane neprijetno. Veliko bolj udobni so cestni terenci in ne preveč športni slečeni motocikli.

 

Tudi veliki skuter je nadvse priročen. Z lahkoto nadomesti motocikel. Karoserija in visok vetrobran nudita precej dobro zaščito pred kapljami in prepihom. Pod sedežem je veliko prostora. Predvsem pa upoštevajte, da imajo skuterji samodejno sklopko in samodejni, brezstopenjski menjalnik. Obe zavorni ročici sta na krmilu. Le odpiraš in zapiraš ročico plina ter zaviraš kot na biciklu. In to je to. Bolj preprosto je kot na motociklu. Zato ima voznik skuterja več časa za opazovanje prometa in okolice.

 

Kaj se mora naučiti motorist začetnik?

Kandidat za motorista mora solidno obvladati vožnjo bicikla in mopeda. Če človek desetletja dolgo sploh ni vozil motocikla, je na istem kot popoln začetnik. Edina pametna pot je zaupati se odličnemu inštruktorju in mu plačati, da vas vpelje v zanesljivo vožnjo motocikla.

 

Vožnja motorja je tako fizično kot psihično zahtevno opravilo, zato mora motorist narediti nekaj za gibčno telo in zbrane misli.

 

Le redki novopečeni motoristi so sposobni sami odkriti nekatere spretnosti, ki so bistvenega pomena za zanesljivo vožnjo. Večina motoristov si upa nagniti le do polovice možnega. Torej premalo, da bi izpeljali ovinek, ki se nepričakovano začne zapirati.

 

Zaviranje in umikanje, zavijanje na ozkem prostoru, vožnja navzdol po strmi in serpentinasti cesti, speljevanje v klanec na pesku … to je nekaj težavnih situacij, ki se jih da razumeti in obvladati le na tečaju varne vožnje.

 

Med motoristi velja prepričanje, da bodo s kilometri vožnje izboljšali svojo tehniko. Ni res! Izgovori v slogu »saj peljem počasi« so zatiskanje oči. Testi in študije kažejo, da povprečni vozniki v kritičnih situacijah reagirajo popolnoma napačno, ker jih v to sili preživetveni nagon.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

motorno kolo, varna vožnja, aktivno življenje
Preberite tudi