Zdravje
Varno gibanje v gorah pozimi
FEBRUAR 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 19. 02. 2024 ob 07:41:27
Nizke temperature, krajši dnevi, spremenljive vremenske razmere in nevarnost sproženja snežnih plazov – to so glavni dejavniki, ki zimske vzpone v hribe naredijo zahtevnejše, lahko tudi nevarne. V posnetkih, ki smo jih pripravili na tečaju za varen obisk gora pozimi za družine z Zavodom za varstvo pred snežnimi plazovi in Gorsko reševalno službo Tržič, si oglejte osnovne nasvete za varnejše gibanje v gorah pozimi.
Za začetek: na kaj vse je treba paziti pozimi v gorah, preverite v članku ali znanje preverite s testom. Če pa zimskih obiskov visokogorja še niste vajeni, se vsekakor udeležite katerega od tečajev, kjer boste spoznali opremo in se naučili opazovati vremenske in snežne razmere. Tudi če se odpravljate na nižje vrhove ali v sredogorje, ne podcenjujte tega, da za zimske vzpone zaradi nižjih temperatur potrebujete več energije. Pripravite dobro energijsko malico in poskrbite za toplo pijačo v termovki.
Zakaj se je smiselno udeležiti tečaja gibanja na snegu in kaj lahko tam pridobite, si oglejte v posnetku.
Na poti vseskozi spremljajte snežne in vremenske razmere
Tudi če v dolini pozimi snega ni ali ga je le za vzorec, ga je lahko v gorah veliko. Spremljajte vremensko napoved in snežne razmere, poleg tega pred vsakim odhodom v gore pozimi preverite plazovni bilten.
Naučite pa se tudi opazovanja snega.
Na poti bodite vseskozi pozorni na stanje snežne odeje. Če niste povsem prepričani ali je snežna odeja stabilna ali ne, izdelajte prerez in preizkus snežne odeje, ter se na podlagi opazovanj in rezultatov odločite ali boste s potjo nadaljevali.
S prerezom snežne odeje pogledamo, kakšna je bila zgodovina zime. Različni sloji pomenijo, da je sneg padel v različnih snežnih padavinah ali pa ga je tja nanosil veter ali plaz. Včasih že na prvi pogled lahko določimo, koliko je plasti. Nato preverimo trdoto snega. Če v posamezno plast lahko porinemo celo pest, je sneg mehek. Če je trši, samo 4 prste ali 1 prst, svinčnik ali nož. Večje kot so razlike v trdoti posameznih plasti, slabše so med seboj povezane.
Pogledamo lahko tudi velikost in obliko kristalov znotraj snežne odeje. Če so si zelo različne, je večja verjetnost, da bodo plasti med sabo slabo povezane. Določimo lahko tudi vlažnost snega in temperaturo snežne odeje.
Če nismo prepričani v stabilnost snežne odeje, lahko izvedemo še preprost preizkus. Poznamo več različnih vrst teh preizkusov. V snežni odeji odrežemo blok snega, ki ga z vseh strani z lopato, žago ali vrvico ločimo od ostale snežne odeje. Nato nanj položimo lopato in začnemo z postopnim obremenjevanjem snežnega bloka. Naprej po lopati udarimo z 10. udarci iz zapestja, nato z 10. udarci iz komolca in nazadnje z 10. udarci s celo roko. Snežni blok ves čas spremljamo in opazujemo premike ter zdrse, ki se pojavijo. Pri odločanju naj pomaga, da če se sneg sproži pred 13. udarcem, je snežna odeja zelo nestabilna in priporočamo, da v tem primeru spremenite načrte ali pa se odpravite nazaj v dolino. Med 13. in 18. udarci je sneg že malo bolj stabilen, nad 18. udarci pa pomeni, da je sneg dovolj stabilen za nadaljevanje poti.
Pravilna uporaba derez in cepina
Pozimi, pa tudi spomladi in jeseni, se brez derez v visokogorje ne smete odpraviti. Dereze – pazite pri izbiri derez za visokogorje – omogočajo varno hojo v snegu in ledu, cepin pa uporabljamo za napredovanje, hojo, plezanje in ravnotežje. Cepin je obenem glavni pripomoček, ki vam pomaga in vas ustavi, če vam na poledenelem delu poti zdrsne.
Z lavinskim trojčkom lahko rešite življenje
Lavinskega trojčka ne nosimo s sabo v gore za svojo varnost, pač pa zato, da v primeru snežnega plazu lahko s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate najdemo in izkopljemo zasutega planinca.
Lavinska žolna pomaga, da čimprej najdemo zasutega človeka v plazu. Žolno je treba pritrditi na spodnji sloj oblačil, saj so sile v plazu izjemne in lahko človeka tudi sleče. Iskanje nadaljujemo s pomočjo sonde, ki nam omogoča natančno lociranje zasutega človeka. Ko zasutega najdemo, ga odkopljemo z lopato. Ker plazovi zbijejo sneg skupaj, je odkopavanje s pomočjo rok nemogoče. Lavinski trojček je treba znati pravilno uporabljati, zato je dobro, da pred začetkom sezone uporabo redno vadimo.
Kaj storiti, če pohodnika zasuje plaz
K izkopavanju iz plazu je treba pristopiti pravilno, da je reševanje hitro in učinkovito. Izkopavati začnemo navzdol od mesta zasutja za 1,5 do 2 krat globine zasutja. Izkopavamo v obliki klina, naravnost proti zasutju. S tem si pripravimo teren za oskrbo in čim hitreje pridemo do zasutega. Najprej poskusimo odkopati zgornji del telesa zasutega. Ko odkopljemo glavo, bomo videli, kaj je narobe z zasutim – če imamo srečo, bo pri zavesti in nam bo sam povedal, kaj je narobe. Če ni pri zavesti in ne diha, je potrebno začeti s temeljnimi postopki oživljanja.