Družina
Družina
Kako poiskati športni klub za starejše otroke?
NOVEMBER 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 11. 2025 ob 16:26:34
Otroci, ki pokažejo veselje do gibanja in športnega udejstvovanja, si zaslužijo priložnost, da vsaj poskusijo razviti svoj talent, ne glede na to, koliko so stari. V praksi pa je za starejše začetnike pot v športni klub pogosto težja. Mesta v skupinah so omejena, tekmovalne ekipe se oblikujejo že zelo zgodaj, razlike v znanju med otroki pa lahko postanejo precej velike. Preverili smo, kaj o tem menijo v različnih športnih klubih in organizacijah.
Na tisoče slovenskih otrok vsako leto poišče športne klube in društva, v katerih bi se lahko posvetili športu, ki jih zanima, in morda celo poskusili iz tega razviti športno kariero. Veliko pa je tudi otrok, ki bi se radi le sproščeno igrali s vrstniki, ne da bi jih zanimala tekmovanja in rezultati. Pri tem veliko vlogo igrajo starši. Nekateri želijo otroke hitro usmeriti v bolj resne treninge in tekmovanja, drugi pa si želijo, da šport ostane predvsem zabava in sprostitev. Od tega je velikokrat odvisno, kdaj se bo otrok začel ukvarjati s športom.
Razlike v predznanju med vrstniki, tekmovalni sistemi, časovne omejitve, pa tudi kapacitete klubov pogosto vplivajo na to, ali se starejši začetniki lahko vključijo v ustrezno skupino. Zato nekateri otroci svojo športno pot končajo prej, kot bi si želeli, ali pa ne najdejo programa, ki bi bil prilagojen njihovim željam in zmožnostim.
Je otrok pri desetih letih prestar za vpis v športni klub?
Vedno več je staršev, ki so doživeli, da športni klubi ali organizacije v svoje vrste niso hoteli sprejeti njihovih otrok, saj naj bi bili ti pri desetih ali več letih že prepozni za doseganje kakšnih vidnejših uspehov. Pri nekaterih športnih disciplinah je razlika med otroki, ki so vanje vpeti že od malih nog, in tistimi, ki so se jim posvetili šele pred kratkim, dejansko velika. A vendar to ne bi smel biti razlog, da bi slednje prikrajšali za udeležbo. Konec koncev se starejši otroci bolj zavedajo svojih zmožnosti, želja in omejitev.Dobrodošli, otroci (skoraj vseh starosti)!
»V mlajših selekcijah ne iščemo talentov, temveč spodbujamo veselje do igre in ekipnega duha,« razlaga Zala Fidler iz Rokometnega kluba Celje. V kolektivu, ki je ovenčan s številnimi trofejami, so prepričani, da se v treninge lahko vključijo tudi otroci, ki se z rokometom srečajo kasneje, pri desetih, enajstih, celo dvanajstih letih. »Drži, da ti sicer niso deležni začetnih uvodnih korakov, a se ob primerni želji in sposobnostih osnov lahko učijo z igro in prilagojenimi treningi.«
Šport naj bo tudi zabava, igra in sprostitev
Prisluhnite podkastu #zVamiSmo, v katerem boste med drugim lahko slišali tudi, kakšne razlike med mladimi športniki včasih in danes opaža nekdanji nogometni reprezentant Matej Mavrič Rožič.
Da morebiten potencial za vrhunski šport navadno postane opazen šele pozneje, ko se v procesu treningov in tekmovanj pokažejo posamezniki z večjo športno ambicijo in občutkom za žogo, se strinjajo tudi v Ajdovščini pri ŽRK Mlinotest. »V vrtcu otroci niti še ne premorejo tolikšne mere zbranosti, da bi lahko imeli prave treninge. V našem klubu zato sprejemamo deklice od prvega razreda osnovne šole do približno štirinajstega leta starosti. Vsaka posameznica je dobrodošla, za vpis v naš klub nimamo nobenih posebnih omejitev,« odgovarja na vprašanje o morebitni primerni starosti Deni Stibilj. V klubu nikomur ne zapirajo vrat, čeprav na podlagi izkušenj ocenjujejo, da je optimalno, če deklice začnejo trenirati do desetega leta.
Vsak šport ima svojo najprimernejšo starost
V novogoriškem Odbojkarskem klubu Gorica – GEN-I Volley deklice raje vpisujejo še malo pozneje. »Odbojka je motorično zahteven šport in zato je v organizirani obliki pri nas niti ne priporočamo pred tretjim razredom osnovne šole,« opisuje Tina Lipicer Samec, kako na to gledajo v njihovem klubu. Najprimernejša starost za začetek resnejših treningov je po njihovem mnenju okrog štirinajstega leta, prej pa spodbujajo razvoj splošne motorike in skupinske igre z žogo.Drugače je pri gimnastiki. Špela Hus iz Gimnastične zveze Slovenije pojasnjuje posebnost tega športa: »Naši programi se začenjajo že pri treh letih starosti, ko se otroci skupaj s starši učijo osnovnih oblik gibanja. Gimnastične elemente začnejo usvajati pri sedmih, osmih letih, ocenjujemo pa, da je starost devet let še zadnje obdobje za vključitev otroka v tekmovalne programe športne gimnastike.« Ampak predvidevanje, da gre pri teh mejah za nerealne zahteve ali previsoka pričakovanja, bi bilo zmotno. »Dobrodošli so vsi otroci, ki se želijo ukvarjati s športom, tudi tisti, ki po teoriji nimajo najboljših predispozicij za doseganje vrhunskih rezultatov, so pa zelo motivirani za trening. Za vsakega otroka najdemo skupino, v kateri bo lahko razvijal svoje potenciale.«
Ko je kariera (pre)kratka
Ne glede na talent, voljo in disciplino uspeh v športu ni zagotovljen. Če se vmešajo poškodbe, se lahko sanje o zlatih odličjih in naslovih prvakov razblinijo čez noč. Preberite zgodbo Ivice Vulića o tem, zakaj je ob športni karieri pomembno imeti še plan Bzakaj je ob športni karieri pomembno imeti še plan B.
Otroška želja je pomembnejša od starosti ali talenta
Vsi naši sogovorniki poudarjajo, da so spoznavanje športa, učenje osnov, razvijanje motoričnih in značajskih lastnosti (pri ekipnih športih tudi sposobnosti razumevanja, da je uspeh ekipe pred otrokovimi individualnimi cilji) daljši proces. Hkrati se strinjajo, da šport otrokom in mladostnikom v življenju prinaša vrsto prednosti in pozitivnih naukov. Krepi samozavest, odgovornost ter razumevanje uspehov in tudi neuspehov, s katerimi se pozneje mladostnik in nato odrasli človek sooča tudi zunaj športnih prizorišč.
Pri športu ne gre le za zmage, ampak tudi za spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa, prijateljstva in sodelovanja.
Pri tem imamo starši pomembno vlogo. Otroci, ki so tudi doma deležni enakega sporočila kot v svojih klubih in društvih, so v prednosti.
Naj bo šport otrokom v veselje
Prevelika selekcija že v zgodnjih letih ne koristi. Tega se zavedajo na primer v Skandinaviji, kjer pri nekaterih športih otrok do najstniških let namenoma ne nagrajujejo z naslovi najboljših in za mlajše starostne skupine ne organizirajo uradnih tekmovanj. Jasno jim je, da je na poti do morebitne športne kariere že brez tega dovolj ovir. Intenzivnost vadbe, ki ji otrok ni več kos, pomanjkanje prostega časa, včasih tudi nezdružljivost športa in šole: vse to so lahko dejavniki, ki predčasno končajo »resnejšo« športno pot. Prav zato je pomembno, da se v šport vključi čim več otrok. Tako dobimo širšo bazo, iz katere se lahko razvije več tekmovalk in tekmovalcev, na drugi strani pa več otrok na prijazen način vpeljemo v lepote športa, jim omogočimo, da ga vzljubijo in nadaljujejo zdrav življenjski slog, tudi če se s športno aktivnostjo ne ukvarjajo (več) tekmovalno.
Kaj lahko naredijo starši?
Da bo otrok našel primerno športno pot, lahko veliko naredite starši. Pomembno je:
- da izhajate iz otrokovih interesov, ne svojih ambicij;
- da raziščete rekreativne, začetniške ali prehodne skupine;
- da se s trenerjem pogovorite o realnih pričakovanjih;
- da otroku pustite čas, da se v športu znajde in odloči, kaj ga veseli;
- da otroka podpirate tudi, ko se odloči za manj tekmovalno pot.
Šport otroku lahko prinese veliko več kot le rezultate — daje mu izkušnje, ki jih bo potreboval tudi zunaj igrišč.
Tudi če vaš otrok pokaže zanimanje za šport pozneje od vrstnic in vrstnikov, to še ne pomeni, da je za začetek organiziranih treningov že prepozno. Drži, da je starost eden od kriterijev, še pomembnejši pa so otrokova želja, motivacija in veselje do športa.
Šport je super. A tudi poškodbe so del njega.
Ne glede na to, ali se otrok s športom ukvarja rekreativno ali tekmovalno, se mu lahko pripeti poškodba. Udarca, zvina ali še česa hujšega ne moremo vselej preprečiti. Lahko pa poskrbimo, da so otroci primerno zavarovani.
Nezgodno zavarovanje otrok in mladih (tudi z doplačilom za registrirane športnike) jim lahko pomaga, da bodo okrevali hitreje.
