Kako ima vaš blok urejeno zavarovanje?

Kaj morate vedeti o zavarovanju večstanovanjskih objektov?

Če živite v večstanovanjski zgradbi, veste, da morate upoštevati določena pravila in se prilagajati. Tako denimo ne smete biti preglasni pozno v noč ali skupne prostore uporabljati kot svojo shrambo. Toda poznavanje hišnega reda ni dovolj. Preverite tudi skupno zavarovanje objekta in temu primerno prilagodite svoje. Pojasnjujemo ključna dejstva, ki jih morate poznati.

Kaj zavaruje upravnik?

Upravniki praviloma zavarujejo večstanovanjsko zgradbo. Kar pomeni, da so zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene inštalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji in drugo).

 

Najbolj pogosto zavarovanje, ki ga sklenejo upravniki, je zavarovanje za temeljne požarne nevarnosti, ki se zgodijo na objektu: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, padec letala, manifestacija, demonstracija in udarec motornega vozila, ki je last stanovalcev.

 

Pogosto uredijo tudi zavarovanje izliva vode, včasih pa tudi zavarovanje poplave in strojelomno zavarovanje sestavnih delov objekta (inštalacij, dvigala, peči za centralno ogrevanje), lahko tudi zavarovanje potresa.

 

Včasih upravniki ob tem zavarujejo tudi odgovornost lastnikov stanovanj. Če s strehe stavbe na primer pade led ali sneg in poškoduje mimoidočega ali povzroči škodo na vozilu, za škodo lahko odgovarjajo lastniki stavbe, s katere je stvar padla. V takih primerih bi morali lastniki stanovanj povrniti škodo, ki zaradi padca stvari nastane sprehajalcu ali lastniku poškodovanega avtomobila. Če je sklenjeno zavarovanje odgovornosti lastnikov stanovanj, takšno škodo izplača zavarovalnica.

 

Skupinsko zavarovanje ni dovolj

Tudi če je vaš objekt ustrezno zavarovan s skupinskim zavarovanjem, pa se vseeno ne smete prepustiti občutku navidezne varnosti. To zavarovanje namreč krije zgolj škodo, ki nastane na nepremičnini in skupnih delih objekta. Za kritje škode, ki nastane na vaših stanovanjskih premičninah morate namreč skleniti individualno zavarovanje, sicer jo boste morali pokriti sami. 

 

Lastnikom stanovanj priporočamo sklenitev dodatnega paketnega zavarovanja DOM.

 

Priporočamo vam, da zavarovalno kritje razširite na premičnine v stanovanju (stanovanjska oprema, osebni predmeti ipd.) in vključite dodatne nevarnosti (vlom, potres, poplava, izliv vode ipd.), ki morda v skupinskem zavarovanju niso vključene. Posebej za ta namen smo razvili paketno zavarovanje premoženja etažnih lastnikov DOM, ki zagotavlja zavarovanje na novo vrednost. Če se predmet, ki ste ga zavarovali, uniči, vam zavarovalnica povrne znesek, ki je enak novi nabavni vrednosti te stvari. Dodatno to zavarovanje vključuje številna druga kritja, ki v skupinskem zavarovanju niso vključena – denimo zavarovanje asistence doma, ki med drugim krije tudi strošek začasne namestitve.

 

V okviru individualnega paketnega zavarovanja DOM je krita tudi vaša škoda na skupnih delih oz. prostorih. Pojasnimo: če bi potres povzročil škodo in imate sklenjeno potresno zavarovanje, celotna stavba pa ne bi bila potresno zavarovana, bi vi kot zavarovanec dobili zavarovalnino tudi za škodo, ki ste jo utrpeli na skupnih delih.

 

Bodite pozorni na zavarovalno vsoto

Večstanovanjski objekti so sicer zavarovani, pogosto pa ne dovolj, kar pomeni, da so podzavarovani. Njihova gradbena vrednost je višja od zavarovalne vsote, ki je razvidna iz zavarovalne  police. Nastala škoda zato ne bi bila krita v celoti, temveč bi zavarovalnica izplačala le sorazmerni del škode.

 

Vedeti morate tudi, ali je skupno zavarovanje večstanovanjske hiše prek upravnika sklenjeno na dejansko vrednost. To pomeni, da zavarovalnica pri obračunu škode upošteva tudi starost objekta oziroma njegovo amortizacijo in glede na to ustrezno zniža zavarovalnino, ki jo izplača. Ta je odvisna od vrste in pričakovane življenjske dobe predmeta.

 

Kje se rado zatakne?

Če stanujete v objektu s sodobnimi in dragimi strojnimi inštalacijami, naši cenilci svetujejo še, da preverite, ali je upravnik zavaroval inštalacije s strojelomnim zavarovanjem.  To velja predvsem za objekte z dvigali, na katerih pogosto nastanejo obsežne strojelomne škode. Če dvigalo ni ustrezno zavarovano, lahko pride do težav s plačilom stroškov popravila, ki si jih morajo v tem primeru razdeliti stanovalci.

 

Dvojno zavarovani?

Vaše individualno zavarovanje naj bo nadgradnja skupinskih zavarovanj, ki jih je sklenil upravnik. Tovrstna zavarovalna polica lahko torej zagotavlja širše kritje in višja kritja kot skupinska polica.

 

V večini primerov se limiti kritij po obeh policah seštevajo, vendar pa izplačana zavarovalnina v skladu z določbami Obligacijskega zakonika ne more biti večja od škode, ki ste jo utrpeli.

 

V skladu z določbo 949. člena Obligacijskega zakonika je namen premoženjskega zavarovanja zagotoviti povrnitev škode, ki bi jo utrpelo vaše premoženje, če bi nastal zavarovalni primer. Vendar zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je nastala.

 

Ko se zavarovalna kritja pri skupinskem in individualnem zavarovanju seštevajo oziroma prekrivajo, pri sklenitvi posamičnega zavarovanja dobite tudi popust na zavarovalno premijo.

 

Ko se zgodi škoda

Če nastane škoda na objektu, ki jo krije skupinska polica, bo za prijavo praviloma moral poskrbeti upravnik, ki bo tudi sodeloval v vsem nadaljnjem postopku. Upravnik pa lahko pravice za uveljavljanje škodnega zahtevka v določenem škodnem primeru prenese tudi na lastnika stanovanja. To pride v poštev predvsem v primerih, ko škoda nastane le na enem stanovanju in jo odpravlja lastnik sam in ne upravnik. Škodo na premičninah (na stanovanjski opremi), ki jo krije individualna polica, prijavi lastnik stanovanja, ki je sklenil individualno zavarovanje.

 

Poglejmo primer: V stanovanjskem bloku zagori v enem od stanovanj in požar se razširi na sosednje stanovanje. Škodo za poškodovano pohištvo v obeh stanovanjih prijavita oba lastnika na podlagi individualnih polic. Ker so bila poškodovana tudi okna v prvem stanovanju, prijavo škode odda tudi upravnik, saj so okna del zgradbe in zavarovana s skupinsko polico. V poravnavi upravnik zavarovalnici sporoči upravičenca za povračilo škode na oknih. Upravičenec je v tem primeru lastnik stanovanja, ki plača sanacijo oken, zato zavarovalnica zavarovalnino povrne njemu.

 

Vam bo ta nasvet prišel prav? Potem ne smete zamuditi ostalih. Vpišite svoj e-naslov in obveščali vas bomo o zanimivih zavarovalniških vsebinah.

 

nepremičnine, sklepanje zavarovanj, paketno zavarovanje DOM, požarno zavarovanje, zavarovanje premičnin, domska asistenca, zavarovanje odgovornosti, vzdrževanje stanovanja
Preberite tudi