Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Web Content Viewer

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Na poti
      • Ali se splača uvoz avta z Japonske?

      Ali se splača uvoz avta z Japonske?

      Na poti

      Ali se splača uvoz avta z Japonske?

      APRIL 2025 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 25. 04. 2025 ob 08:28:20

      Uvoz avtomobila z Japonske je lahko mamljiva ideja za avtomobilske navdušence, ki si želijo posebnih modelov in ugodnejših cen. A odločitev o uvozu takšnega avtomobila prinaša vrsto izzivov. Od organizacije in stroškov uvoza, homologacije, prilagoditev vozila do zavarovanja. Zadnji izziv pa bo vožnja z volanom na desni strani.

      Stroški uvoza avtomobila iz neevropskih držav

      Poleg stroška prevoza vozila v Evropo morate pri uvozu novih ali rabljenih osebnih vozil iz tretje države (kot je Japonska, ki ni članica EU) plačati carino, davek na dodano vrednost (DDV) in davek na motorna vozila (DMV).


      Vsako vozilo, uvoženo iz nečlanice EU, mora nato skozi postopek posamične odobritve, ki lahko zahteva tudi določene prilagoditve vozila. Cena tega postopka ni enotna in je odvisna od vrste vozila ter potrebnih dodatnih preverjanj.


      Homologacija in postopek posamične odobritve vozila

      Ob nakupu novega, uvozu posameznega vozila in vsaki predelavi ali spremembi na vozilu je potrebno izvesti postopek ugotavljanja skladnosti vozila ali homologacijo. Namen homologacijskega postopka je zagotavljanje tehnične varnosti in varovanja okolja. Postopek ugotavljanja skladnosti vključuje identifikacijo, oceno tehničnega stanja, izdajo potrdila o skladnosti – homologacijskega kartona.


      V Sloveniji homologacije in posamične odobritve izvaja AMZS in druge pooblaščene organizacije. Na AMZS-ju pravijo, da na leto opravijo med 10 in 20 posamičnih odobritev vozil, ki so uvožena iz nečlanic Evropske unije.


      Tak pregled vozila traja od ene do dveh ur, upoštevajte pa tudi čas za preverjanje dokumentacije, tehničnih podatkov in izdelavo tehničnega poročila. Postopek se lahko podaljša, če boste morali odpraviti pomanjkljivosti, opraviti prilagoditve in nato ponoviti pregled.


      Pri AMZS pojasnjujejo, da gre običajno za serijska vozila. V večini primerov so bila takšna vozila pred tem že registrirana v Nemčiji, kjer so bile opravljene tudi posamezne potrebne predelave (npr. predelava svetlobne opreme). A dodajo, da so za razliko od Slovenije v Nemčiji dovoljena odstopanja od posameznih zahtev in se lahko posamične odobritve zaključijo tudi negativno. To pomeni, da takšnega vozila v Sloveniji ne boste mogli registrirati.


      Podobno velja tudi za maloserijska ali unikatna vozila, kjer ni mogoče pridobiti dokazil o izpolnjevanju zahtev predpisov glede varnostni in varovanja okolja, pa tudi za vozila iz držav, ki imajo v homologacijskih predpisih nižjo raven zahtev. Ta vozila ravno tako ne izpolnjujejo predpisanih zahtev za posamično odobritev.


      Potrebne prilagoditve vozila po uvozu z Japonske in tretjih držav

      Avtomobili, ki niso izdelani za evropski trg, lahko imajo nekatere posebnosti, ki jih je treba prilagoditi evropskim standardom.

      Svetlobna oprema

      Žaromete je treba zamenjati z ustreznimi z asimetričnim svetlobnim pramenom, ki se namestijo na originalna mesta in ustrezajo obliki ter načinu pritrditve originalnih.


      V Združenih državah Amerike so recimo dovoljeni rdeči smerokazi, v Sloveniji morajo biti rumeno-oranžni. Lahko bo treba zamenjati ali prilagoditi tudi:

      • sprednje bele pozicijske in dnevne luči, ali vsaj prilagoditi svetlobni snop,
      • bočne smernike,
      • zadnjo meglenko (s stikalom in kontrolno lučko na armaturni plošči), ki mora biti v EU na levi strani vozila,
      • luč za vzvratno vožnjo in zadnje odsevnike, če ne ustrezajo.

      Tudi vezava svetlobne opreme mora biti pravilna, opozarjajo na AMZS.


      Zavorne luči morajo biti ločene od smernih in ne smejo utripati ob zaviranju. Če so vgrajeni ksenonski ali LED žarometi nad določeno svetilnostjo, je potrebna tudi avtomatska regulacija višine svetlobnega pramena in naprava za pranje žarometov. Vsa svetlobna telesa morajo imeti vsaj oznako DOT, naknadno vgrajena pa ECE.

      Ker se na Japonskem žarometi prilagojeni vožnji na levi strani, lahko originalni žarometi slepijo nasproti vozeče voznike in je obvezna zamenjava z originalnimi kratkimi žarometi za vožnjo po desni strani.

      Merilnik hitrosti

      Merilnik hitrosti mora biti v km/h (vozila za ameriški trg imajo merilnik hitrosti v miljah na uro).


      VIN številka

      Vozilo mora imeti vtisnjeno identifikacijsko številko (VIN) na karoseriji oz. šasiji (zgolj pod vetrobranskim steklom ni dovolj).


      Pri vozilu, izdelanem za japonski trg, je obvezna tudi zamenjava identifikacijske tablice oz. nalepke proizvajalca, ki mora biti izpisana v latinici in ne v japonski pisavi.


      OBD priključek

      OBD (On-Board Diagnostics) je standardiziran vmesnik v vozilu, ki omogoča dostop do podatkov o delovanju motorja in drugih sistemov. Uporablja se za diagnostiko in odkrivanje napak. Vozila od letnika 2001 (bencin) oz. od 2004 (dizel) dalje morajo biti opremljena z OBD priključkom, ki ustreza tudi evropskimi zahtevam.


      Kdo opravi zamenjave avtomobilskih delov, če so potrebne, pri uvoženih vozilih?

      Potrebne zamenjave delov in prilagoditve lahko opravi usposobljeni servis proizvajalca, ni pa nujno, da so vse prilagoditve izvedljive, če se vozilo izdeluje zgolj za neevropski trg.


      Volan na desni strani

      Na Japonskem vozijo po levi strani, torej imajo vozila volan na desni. Zakon ne prepoveduje uporabe takšnih vozil v Sloveniji, a lahko vožnja po levi povzroča težave, predvsem pri prehitevanju in zavijanju v levo.


      Zavarovanje uvoženega avtomobila

      Če ste vse našteto že uspešno opravili, boste pred prvo vožnjo morali avto še zavarovati. Potrebujete obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, a če gre za »eksotično« vozilo, boste verjetno razmislili tudi o kasku.


      Kako zavarovalnica določi vrednost avtomobila, ki ni bil izdelan za evropski trg in je uvožen iz tretje države?

      Premija kasko zavarovanja je odvisna od nove nabavne vrednosti vozila, ki ga zavarovalnica pridobi iz Eurotax virov. Ko to ni mogoče, se upošteva račun vozila brez popustov z dodanimi našimi dajatvami (DMV in DDV). Če gre za uvoz rabljenega vozila in tudi v tem primeru zavarovalnica ne pridobi podatkov s strani Eurotaxa, poskuša pridobiti ceno novega vozila na drugem evropskem trgu, kateremu doda naše dajatve.

      Če je vozilo zaradi nižje cene uvoženo iz tujine, se pri sklenitvi zavarovanja upošteva cena uradnih uvoznikov na našem tržišču oz. evropskem tržišču.

      Poškodba takšnega vozila lahko vpliva na višino škode zaradi nezastopanosti znamke v Evropi in s tem povezanimi stroški nadomestnih delov, ki bi bili dobavljeni iz matične države proizvajalca. Zato boste kasko zavarovanje takšnega vozila najverjetneje morali individualno dogovoriti z zavarovalnico.


      Kako je s cenitvijo škode na avtu, ki je uvožen iz neevropskih držav in pri nas nima pooblaščenega servisa?

      Cenitev je enaka kot na običajnih vozilih. Če pa cenilno orodje ne pokriva modela, se cenitev naredi s pomočjo podobnega modela ali izkustveno. Težava lahko nastane pri popravilu, če ni nadomestnih delov.


      Se torej splača uvoziti avto iz Japonske?

      Uvoz z Japonske se v večini primerov ne splača, že zaradi težav z volanom na desni strani. Četudi bi uvozili avto z volanom na levi, pa lahko dodatni stroški uvoza hitro izničijo morebitne prihranke. Ladijski prevoz, carina, davki, prilagoditev EU standardom, homologacija lahko znatno zvišajo končno ceno.


      Izjema so morda redki športni, zbirateljski, unikatni avtomobili ali starodobniki, ki jih v Evropi skoraj ni na voljo. A če boste uvozili takšen avto, upoštevajte tudi visoke stroške vzdrževanja in morebitno pomanjkanje rezervnih delov ali usposobljenih serviserjev.


      Za vsakodnevno uporabo avta je morda bolj smiselno izbrati modele japonskih ali drugih avtomobilskih znamk, ki so že prisotne na evropskem trgu. Druga možnost pa je nakup že uvoženega vozila v eni od držav EU, ki ima homologacijo že urejeno. To vam lahko pri nas olajša postopek registracije in uporabo vozila.

      Ključne besede:

      avtomobilsko zavarovanje

      Povezana vsebina

      Image

      Na poti

      Ali je kasko zavarovanje smiselno samo za novejše avtomobile?
      Image

      Na poti

      Ne zafrknite se pri nakupu rabljenega avta
      Image

      Na poti

      6 najpogostejših vrst avtomobilskih škod

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}